Naravni ekosistemi in njihove vitalne storitve so pod velikim pritiskom širjenja mest, intenzivnega kmetijstva, onesnaženja, invazivnih vrst in podnebnih sprememb. V ta namen je EU predstavila dolgoročen, ambiciozen in celovit načrt za zaščito narave in preprečevanje propadanja ekosistemov. Strategija naj bi s konkretnimi ukrepi in zavezami pomagala biotski raznovrstnosti Evrope na poti k okrevanju do leta 2030.
Za hrano, zrak, vodo, energijo in surovine smo vsi odvisni od narave. Narava in biotska raznovrstnost omogočata življenje, zagotavljata zdravstvene in socialne koristi ter spodbujata naše gospodarstvo. Strategija naj bi biotski raznovrstnosti Evrope pomagala na poti k okrevanju do leta 2030 v korist ljudi, podnebja in našega planeta. Njen namen je, da družba v obdobju po pandemiji okrepi odpornost proti prihodnjim grožnjam, kot so: učinki podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost, izbruhi bolezni, vključno z zaščito prostoživečih vrst in bojem proti nedovoljeni trgovini s prostoživečimi vrstami.
K čemu vse se je zavezala EU?
Strategija vsebuje posebne zaveze in ukrepe, ki naj bi jih uresničili do leta 2030:
- Razširitev mreže EU z zavarovanimi območji na kopnem in morju
EU bo razširila obstoječa območja Natura 2000 ter strogo zaščitila območja z zelo veliko biotsko raznovrstnostjo in podnebno vrednostjo.
- Obnova narave
S konkretnimi zavezami in ukrepi si bo EU prizadevala obnoviti degradirane ekosisteme do leta 2030, jih upravljati trajnostno in obravnavati ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti.
- Omogočanje potrebnih preobrazbenih sprememb
Strategija poudarja sprostitev sredstev za biotsko raznovrstnost in vzpostavitev novega, okrepljenega okvira upravljanja za:
-
- boljše izvajanje in spremljanje napredka,
- izboljšanje znanja, financiranja in naložb ter
- boljše spoštovanje narave v javnem in poslovnem odločanju.
- Spoprijemanje s svetovnim izzivom biotske raznovrstnosti
EU bo s temi ukrepi pokazala, da je pripravljena dajati zgled pri reševanju svetovne krize na področju biotske raznovrstnosti. Zlasti si bo prizadevala za uspešno sprejetje ambicioznega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti.
Gozdovi ključni pri strategiji za biotsko raznovrstnost
Trenutne prakse upravljanja z gozdovi niso vedno v skladu s potrebo po zagotavljanju visoke biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih in ohranjanju obstoječih zalog ogljika. Poleg povečanega povpraševanja po lesu se gozdovi in njihovi ekosistemi še naprej soočajo z onesnaževanjem zraka in vode, širjenjem mest, razdrobljenostjo pokrajine ter izgubo habitatov in biotske raznovrstnosti. Netrajnostne gozdarske prakse je treba preprečiti ali popraviti. Poleg tega učinki podnebnih sprememb, ki so privedli do več požarov, škodljivcev in ekstremnih vremenskih razmer, vključno s sušami in nevihtami, povzročajo povečan pritisk na gozdove. Po poročanju Evropske okoljske agencije, ima danes manj kot 15 % gozdnih habitatov EU v skladu z direktivami EU o naravi, ugoden ohranitveni status.
Zato bo zelo pomembno, da tudi gozdarski sektor prispeva svoj delež k strategiji za biotsko raznovrstnost do 2030:
- s sodobnim, podnebno nevtralnim, z viri učinkovitim in konkurenčnim gospodarstvom,
- ohraniti živahna podeželska območja in pomagati ohraniti podeželsko prebivalstvo ter
- ohranjati krajine, kulturo in dediščino.
Zdravi in odporni obstoječi in novi gozdovi so ključnega pomena za učinkovito podporo vsem tem okoljskim, socialnim in ekonomskim funkcijam in storitvam.
Gozdovi pokrivajo več kot 40 % Evrope in so dom velikega dela biotske raznovrstnosti Evrope. Njihove ekosistemske storitve prispevajo k našemu zdravju in dobremu počutju z regulacijo vode, preskrbi s hrano, zdravili in materiali, zmanjševanjem in nadzorom tveganja nesreč, stabilizaciji tal in nadzorom nad erozijo, čiščenjem zraka in vode ter kot naravni prostor za rekreacijo in učenje.
Vir: EK