Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo končno poročilo naloge Krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in mestnih dreves, ki prinaša sveže in strokovno utemeljene predloge za upravljanje zelenih površin. Dokument je namenjen občinam, načrtovalcem, upravljavcem, lastnikom ter drugim deležnikom, ki sodelujejo pri urejanju urbanega prostora.
Priporočila na podlagi poglobljenih študij
Smernice, ki so jih pripravili LUZ (Ljubljanski urbanistični zavod), IPoP (Inštitut za politike prostora) in PIC (Pravna mreža za varstvo človekovih pravic in okolja), temeljijo na obsežnih raziskavah in strokovnih podlagah. Med ključnimi vsebinami poročila so:
- analiza učinkovitosti načrtovanja zelenih površin in dreves v prostorskih aktih,
- predlog enotnih meril in pogojev za upravljanje in vzdrževanje,
- pregled pravnega okvira s predlogi za dopolnitve in nadgradnje,
- priporočila za izobraževanje strokovnjakov, ki delujejo na področju urejanja zelenih površin in dreves v naseljih.
Namenska raba – ključ do uspešnega načrtovanja
Analize kažejo, da je najbolj učinkovit način prostorskega načrtovanja namenska raba zelenih površin, saj ta omogoča najbolj neposredno varovanje. Čeprav prostorski akti pogosto zahtevajo ohranjanje deleža zelenih površin, praksa kaže, da to ne zagotavlja vedno želenih rezultatov.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na pomanjkanje pogojev za strokovno in učinkovito projektiranje novih ureditev ter prenov odprtih prostorov. Zato je nujno, da občinski prostorski načrti dosledneje vključujejo zelene mestne in primestne površine.
Pomen sodelovanja deležnikov
Eden od pomembnih poudarkov poročila je pravočasno sodelovanje vseh deležnikov – od občin do lokalnih skupnosti – v vseh fazah urejanja in upravljanja zelenih površin. Le tako je mogoče zagotoviti dolgoročno kakovost bivanja, povečati podnebno odpornost mest in ohraniti biotsko raznovrstnost v urbanem okolju.
