Eko Dežela

Morski vročinski valovi ne segrevajo le površine morja

Foto: stock.adobe.com

Nove raziskave namreč kažejo, da se morje ne segreva le na površini. Toplotni valovi vse pogosteje segajo tudi do morskega dna, kjer lahko povzročijo spremembe, ki jih na prvi pogled sploh ne opazimo.

Kaj sploh je morski vročinski val?

Morski vročinski val nastane, ko temperatura morja več dni ali tednov zapored ostaja bistveno višja od običajne za določen letni čas. Podobno kot na kopnem tudi v morju takšni pojavi postajajo vse pogostejši, intenzivnejši in dolgotrajnejši.

Čeprav se nekaj stopinj razlike morda ne zdi veliko, lahko za morske organizme pomeni velik stres. Številne vrste so namreč prilagojene razmeroma stabilnim temperaturam in se na hitre spremembe težko odzovejo.

V zadnjih letih so morski vročinski valovi prizadeli številne dele sveta, od Velikega koralnega grebena do Sredozemskega morja.

Temperature površine morja spremljamo, kaj pa morsko dno?

Večina dosedanjih raziskav se je osredotočala na temperaturo površine morja, saj jo je mogoče spremljati s sateliti. Toda nove ugotovitve kažejo, da lahko vročinski valovi dosežejo tudi morsko dno.

Prav tam pa živijo številni organizmi, ki imajo ključno vlogo v morskem ekosistemu. Med njimi so školjke, spužve, korale, morski ježki in različni nevretenčarji. Za razliko od rib se ne morejo preprosto preseliti v hladnejše vode, zato so prisiljeni prenašati vse bolj ekstremne razmere.

Po mnenju raziskovalcev so takšni vročinski valovi na morskem dnu precej pogostejši, kot smo domnevali doslej. Ker jih je težje zaznati, so lahko njihove posledice dolgo časa ostale spregledane.

Posledice za morsko življenje

Dolgotrajno segrevanje lahko vpliva na rast, razmnoževanje in preživetje številnih vrst. Nekatere populacije se zmanjšujejo, druge se selijo v hladnejša območja, tretje pa iz določenih habitatov postopoma izginjajo. In – prihajajo nove vrste.

S tem pa se sproži verižna reakcija morskih ekosistemov

Spremembe se ne ustavijo pri posameznih vrstah. Ko se poruši ravnotežje na morskem dnu, se posledice pogosto prenesejo tudi na širši ekosistem. Ribe izgubijo pomembne vire hrane, spreminjajo se prehranske verige, nekateri habitati pa postanejo manj primerni za življenje.

Ti procesi lahko dolgoročno vplivajo tudi na gospodarske dejavnosti, povezane z morjem, predvsem na ribištvo in gojenje morskih organizmov.

Kaj se dogaja v Jadranu?

Sredozemsko morje velja za eno najhitreje segrevajočih se morskih območij na svetu. Posledice so opazne tudi v Jadranskem morju.

V zadnjih desetletjih so raziskovalci zaznali naraščanje temperatur, pogostejše pojavljanje toploljubnih vrst in spremembe v razširjenosti nekaterih organizmov. Poleti so obdobja izjemno toplih morskih voda vse pogostejša, kar vpliva na občutljive ekosisteme ob obali.

(Visited 8 times, 8 visits today)