Ukrep naj bi evropskim podjetjem pomagal ohraniti konkurenčnost in zmanjšal tveganje selitve proizvodnje v države z manj strogimi podnebnimi pravili.
Dogovor se nanaša na referenčne vrednosti za toploto in gorivo v evropskem sistemu trgovanja z emisijami (EU ETS), ki se uporabljajo pri določanju brezplačnih emisijskih pravic za industrijske obrate.
Med prizadetimi panogami so kemična, papirna, živilska, keramična in steklarska industrija.
Približno 121 milijonov brezplačnih emisijskih pravic
Po podatkih Sveta EU dogovor predvideva približno 121 milijonov brezplačnih emisijskih pravic, namenjenih zaščiti energetsko intenzivnih panog pred tveganjem selitve proizvodnje.
Od tega je približno 88 milijonov pravic na voljo po obstoječih pravilih, dodatnih 28 milijonov predstavljajo prej nedodeljene pravice, pet milijonov pa jih bo posebej namenjenih najbolj izpostavljenim industrijskim sektorjem.
Ena emisijska pravica podjetju omogoča izpust ene tone ogljikovega dioksida oziroma ustrezne količine drugih toplogrednih plinov.
Konkurenčnost industrije ali počasnejše zmanjševanje izpustov?
Evropske institucije ukrep utemeljujejo s potrebo po zaščiti industrije pred visokimi stroški energije in mednarodno konkurenco.
Namen brezplačnih pravic je preprečiti tako imenovano selitev virov CO₂, ko podjetja proizvodnjo preselijo v države z manj strogimi okoljskimi zahtevami, s čimer se lahko svetovni izpusti celo povečajo.
Po drugi strani pa več brezplačnih pravic pomeni manjše neposredne stroške emisij za upravičena podjetja. Zato ostaja pomembno vprašanje, kako bo EU ob podpori industriji ohranila dovolj močne spodbude za zmanjševanje izpustov in prehod na čistejše tehnologije.
Dogovor še ni dokončen. Potrditi ga morata Evropski parlament in Svet EU, nato pa bo Evropska komisija sprejela izvedbena pravila za izračun referenčnih vrednosti.
