S pomočjo umetne inteligence smo sestavili seznam 15 nevarnih strupenih snovi, ki kot odpadki ogrožajo okolje in naše zdravje. V naslednjih tednih bomo za vsakega od njih pogledali, kako in kje nastaja ter kje na svetu je teh odpadkov največ.
Vsak od teh strupenih odpadkov zahteva ciljno rešitev: preventivo, varno zbiranje, nadzorovano odlaganje in dolgoročno sanacijo onesnaženih območij. Nekateri med njimi nastajajo po celem svetu, drugi bolj lokalno – a vsi predstavljajo globalni okoljski problem.
PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi)
PFAS so velika skupina sintetičnih kemikalij, znanih tudi kot »večne kemikalije«, saj se v naravi skoraj ne razgrajujejo. V okolju lahko obstanejo desetletja ali celo stoletja, se širijo po vodi in zraku ter se kopičijo v živih organizmih.
Vplivajo na hormonski sistem, imunski odziv, jetra, ščitnico, presnovo maščob ter povečujejo tveganje za nekatere vrste raka. Posebej problematična je dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam, saj PFAS v telesu vztrajajo več let in se postopoma kopičijo.
Ker so vodotopne, zelo pogosto kontaminirajo pitno vodo, kar pomeni, da je izpostavljenost prebivalstva razširjena in pogosto neopažena. Zaradi njihove razširjene uporabe jih danes najdemo skoraj povsod – v vodi, tleh, živilih in celo v človeški krvi.
Kje nastajajo PFAS kot odpadek?
PFAS nastajajo in se sproščajo predvsem zaradi njihove široke industrijske in potrošniške uporabe:
1. Proizvodnja in predelava kemikalij
Industrijski obrati, ki proizvajajo ali uporabljajo te kemikalije, so neposreden vir onesnaženja zraka, tal in voda.
2. Gasilne pene
Posebne pene za gašenje gorivnih požarov so eden največjih virov PFAS v okolju, zlasti na območjih letališč, vojaških baz in industrijskih obratov.
3. Tekstilna in oblačilna industrija
Vodoodbojni in madežem odporni premazi na oblačilih, preprogah in pohištvu vsebujejo PFAS, ki se sproščajo med uporabo in pranjem.
4. Embalaža za živila
Papirnata embalaža, odporna na maščobe (npr. embalaža za hitro prehrano), je pomemben vir v odpadkih.
5. Površinski premazi in premazi proti prijemanju
PFAS se uporabljajo v nelepljivih premazih, industrijskih mazivih in zaščitnih slojih.
6. Odlagališča in sežigalnice odpadkov
PFAS iz potrošniških izdelkov prehajajo v izcedne vode odlagališč, sežiganje pa jih pogosto ne uniči popolnoma.
Kje v svetu je teh odpadkov največ?
Največja onesnaženja so bila zabeležena v bližini industrijskih obratov za proizvodnjo PFAS, vojaških in gasilskih vadbišč, letališč ter na območjih z onesnaženo pitno vodo v Severni Ameriki, zahodni Evropi in Avstraliji. Številna mesta so morala zapreti vodne vire zaradi previsokih koncentracij.
Največja onesnaženja s PFAS
Najpogosteje se kopičijo v:
- Podtalnici in pitni vodi
To je najresnejša oblika onesnaženja, saj neposredno vpliva na zdravje prebivalstva.
- Tleh v bližini virov
Zlasti na območjih uporabe gasilnih pen in industrijskih izpustov.
- Živilih
PFAS prehajajo v rastline, ribe in živalske proizvode, kar pomeni prehransko izpostavljenost.
- Človeškem telesu
PFAS so danes zaznane tudi v krvi večine svetovne populacije.
Kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji so zaznane predvsem v sledovih v vodah, tleh in nekaterih vzorcih živil, kar odraža njihovo globalno razširjenost. Posebna pozornost je namenjena monitoringu pitne vode in podzemnih voda, saj so PFAS zelo mobilne in obstojne snovi. Čeprav večjih lokalnih virov za zdaj ni potrjenih, se zaradi dolgoročne obstojnosti in možnih vplivov na zdravje njihova prisotnost sistematično spremlja.