Recept: Domač sir z mačehami

19 decembra, 2020
Dr. Katja Rebolj, foto: Dr. Katja Rebolj

Ste vedeli, da mačehe ne nastopajo le v pravljicah? Verjetno se ob besedi mačeha najprej spomnite na pravljico o Pepelki, ki sta jo Jakob in Wilhelm Grimma prvič objavila leta 1812. A mačehe so lahko tudi uporabne jedilne cvetlice.

Zdravilna vrednost mačeh

Mečehe so cvetlice iz vrst vijolic. Poznamo divje in gojene mačehe. V ljudskem zdravilstvu je najbolj poznana divja mačeha. Pravimo ji tudi divja vijolica. Včasih so jo uporabljali v čajih proti kašlju ter iz nje pripravljali obkladke za kožne izpuščaje in akne. Nekateri jo še danes uporabljajo in dodajajo čajem za dihala, na primer pljučniku in bezgu.

Uporaba mačeh v kulinariki

Mačehe pa danes verjetno največ uporabljamo prav v kulinariki. Z njimi dekoriramo krožnik, jih kandiramo, ali pa dodajamo solatam in prilogam. Poleg cvetov so užitni tudi njeni mladi listi. Starejši listi pa niso priporočljivi za uživanje, saj se v njih kupiči strupeni alkaloid. Cvetovi mačeh so raznolikih barv in velikosti. Njihovi cvetovi pa so užitni le kadar jih vzgojimo v vrtni zemlji in jih ne škropimo s pesticidi.

Kako gojimo mačehe

Cvet mačeh se razlikuje od cveta vijolic, pri katerih sta spodnja dva cvetna listka obrnjena navzdol, ostali pa navzgor. Mačehe imajo bolj simetričeno oblikovane liste, le zgornja dva cvetna lista pa ponavadi izstopata bolj navzgor. Divje mačehe v naravi cvetijo od aprila do septembra, gojene mačehe pa so nam na okenjskih policah na voljo še cel zimski čas. Če se dobro ukoreninijo, nekatere prenesejo tudi temperature do -20 °C. Pretežno so gojene mačehe vzgojene iz divje vijolice. V zeliščarstvu pa je mnogo bolj poznana dišeča vrsta vijolice.

Recept: Domač sir z mačehami

  • 3 l mleka

  • 3 dl limoninega soka

  • 2 dl bezgovega kisa (lahko nadomestite z jabolčnim kisom)

  • 2 žlički soli

  • pest cvetov mačehe in marjetice

Sir lahko sami pripravimo doma. Sama sem uporabila surovo mleko s kmetije z domačim imenom Pr’Cajhn. Lahko pa takšen sir pripravimo tudi iz kupljenega pasteriziranega mleka, a mora biti obvezno polnomastno. Ker je tudi v njem premalo maščobe, moramo dodati vsaj 4 dl sladke smetane. Če nismo prepričani o polnomastnosti mleka, je bolje da dodamo sirilo, ki ga kupimo v lekarni ali specializirani trgovini.

Pri izdelavi domačega sira je pomembno, da mleko počasi segrevamo do 85 °C (to je toliko, da se že tvorijo majhni mehurčki). Počasno segrevanje naj traja vsaj 20 minut. Mleko ne sme zavreti. Preden zavre, vanj ob stalnem mešanju s kuhalnico počasi prilivamo limonin sok in kis. Po nekaj minutah se sirotka loči od skute.

Pripravimo cedilo in nanj položimo gazo ali bombažno krpo. Nato vsebino precedimo, sirotko pa popijemo ali jo uporabimo za pripravo palačink. Skuto položimo na gazo, tesno zvijemo in dobro ožamemo. Sirno maso krepko posolimo in razdelimo na kupčke ter vsakega posebej zavijemo v gazo, na katero smo položili cvetove mačeh in marjetic. Lahko uporabimo katerekoli druge užitne cvetove. Tudi suho cvetje je lepo in uporabno. Zavite sirčke zložimo v cedilo, obtežimo s kamni in v hladilniku shranimo do naslednjega dne.

Odvijemo in postrežemo. Domač sir je okusen dodatek prazničnim jedem, odličen je kot predjed, lahko pa ga preprosto uporabite kot nadev za burek, gibanico ali lazanjo.

Recept je prirejen po knjigi Narava vedno zmaga (prelistajte jo tukaj). V knjigi so zbrani mnogi recepti iz jedilnega cvetja, zdravilnih plevelov in divjih rastlin. Napisana je za vse, ki si želijo svojo kuho popestriti z zdravilnimi rastlinami. V knjigi najdete tudi gostujoče recepte Janeza Bratovža, Bineta Volčiča, prof. Sama Krefta ter vrsto drugih.

(Visited 43 times, 2 visits today)