»Že čez pet let bomo morali vedeti nekaj, kar danes sploh še ne obstaja«

17 februarja, 2020

Nina Šprohar

Vseživljenjsko učenje je po mnenju strokovnjakov prav zdaj, v dobi hitrih sprememb na področju znanosti in tehnologij, najbolj pomembno in priporočljivo, da lahko sploh funkcioniramo in se kar naenkrat ne znajdemo na družbenem robu.

 

Psihologinja Nataša Grof verjame, da je vseživljenjsko učenje ne le nujno, temveč hkrati tudi neizogibno. »Učenje je po definiciji proces spreminjanja navad ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom. Nove izkušnje pa pridobivamo ves čas in na njihovi podlagi prilagajamo svoje vedenje, da je bolj učinkovito,« razloži. Je pa razlika, če se učimo načrtno – sogovornica trdi, da je ta oblika učenja zdaj pomembna bolj kot kdaj prej. »Nikoli prej ni ena sama generacija doživela toliko sprememb na področju vseh možnih znanosti in tehnologij ter občutila tako velikih sprememb v vrednostnem sistemu,« pojasnjuje. Po njenem se moramo ljudje tem spremembam čim prej prilagoditi, sicer ne bomo mogli več delovati. To pa pomeni nenehno izobraževanje in usposabljanje. »Učimo se delati z novimi računalniki in posodobljenimi operacijskimi sistemi, telefoni, avtomobili. Za vse to potrebujemo boljše znanje tujih jezikov. Nekateri tuji jeziki pri nas niso bili tako pomembni, zdaj je japonščina v poslovnem svetu nepogrešljiva. Učimo se pravilnejšega gibanja, drugačnih, bolj kakovostnih medosebnih odnosov in še bi lahko naštevala,« pravi Grofova.

 

Možgani so kot mišice – potrebujejo trening, da se okrepijo

Če se želimo v sodobnem svetu znajti, potrebujemo določena znanja, ki jih pred dvajsetimi leti nismo mogli pridobiti v srednji šoli, saj še niso obstajala. »In že čez pet let bomo morali vedeti nekaj, o čemer se nam trenutno niti še ne sanja, da bi lahko obstajalo,« doda. Opozori, da nenehno učenje in izobraževanje pripomoreta k »natreniranim« možganom. »Možgane si lahko predstavljamo kot mišico – več ko jo bomo uporabljali, močnejša bo. In starejši ko smo, bolj je pomembno, da možgane in mišice uporabljamo, treniramo in se s tem upiramo degeneraciji. Razni tečaji za upokojence in univerze za tretje življenjsko obdobje so nekaj najboljšega za najstarejši del naše družbe. Trenirajo možgane, držijo korak s časom in še družijo se, kar ima dokazano pozitivne vplive na telesno in duševno zdravje,« poudari.

Veliko različnih možnosti

V Sloveniji imamo več aktivno delujočih mrež različnih organizacij, ki razvijajo, promovirajo ter izvajajo izobraževanje za odrasle ter za starejše odrasle: »Mrežo 34 javnih organizacij za izobraževanje odraslih, ki so jih ustanovile občine, ter mrežo več kot 50 nevladnih organizacij, tako imenovanih Univerz za tretje življenjsko obdobje, povezuje nad tisoč mentorjev in nad tisoč prostovoljcev,« pravijo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Tudi ponudba neformalnega izobraževanja je bogata – vanjo spadajo programi za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc za odrasle, stare 45 let in več, ki so nižje izobraženi in delovno aktivni, ter programi medgeneracijskega sodelovanja in osebnega razvoja, kot so študijski krožki in programi univerz za tretje življenjsko obdobje. »MIZŠ finančno podpira tudi izvajanje informativno svetovalne dejavnosti, s poudarkom na vključevanju ranljivih skupin odraslih, različne promocijske aktivnosti, usposabljanje učiteljev in podobno,« dodajo.

 

»Učiti se je enako pomembno kot dihati«

Dr. Dušana Findeisen, predstojnica inštituta za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, pa meni, da je »izobraževati se in učiti se nenehno, vse življenje, enako pomembno kot dihati«, saj se v nasprotnem primeru človek lahko znajde na družbenem robu. »To najbolje zaznamo, če opazujemo slabo izobražene in usposobljene odrasle, ki včasih ne dosežejo tiste temeljne stopnje v razvoju mišljenja, ki bi jim dovoljevala nenehno, neodvisno učenje iz okolja in vključevanje v izobraževalne programe. To so odrasli, ki jim izobraževanje budi boleče spomine na šolanje, na ponižanja, izključevanje,« pojasnjuje.

 

Včasih je neformalno izobraževanje kakovostnejše od formalnega

Findeisenova verjame, da je neformalno izobraževanje najbliže človeku in življenju. »Na naši univerzi še posebej negujemo družbeno angažirano izobraževanje. S takšno obliko učenja se naši študenti učijo drug od drugega, skupaj z mentorjem razvijejo projekte, ki sprožajo namensko učenje in delovanje hkrati, vodijo krajše projekte, kot je raziskovanje Poljanske ulice in stavb ob tej ulici, ob tem pa ustvarjajo besedila, jih fotografirajo …,« našteje in poudari, da je neformalno učenje danes izjemno povezano z delovanjem zase in za okolje.

Nataša Grof pa meni, da je, če le ne potrebujemo papirja zaradi dokazovanja ravni izobrazbe pri iskanju službe ali nadaljevanju šolanja, povsem vseeno, ali je izobraževanje formalno ali neformalno. »Včasih je lahko neformalno izobraževanje celo bolj kakovostno kot neformalno. Marsikateri zaposlovalec po svetu sploh ne gleda diplom in podobnih dokumentov, ampak te praktično preizkusi, preden te zaposli,« pojasnjuje. Hkrati pa doda, da to pri nas ni ustaljena praksa, zato je vseeno dobro, da imamo izkazano določeno stopnjo izobrazbe. »Vendar pri iskanju službe le diploma ali spričevalo zelo pogosto nista dovolj, delodajalce bolj zanimajo naša neformalna znanja, veščine in izkušnje. Na razpis za neko delovno mesto se lahko prijavi po več kot 100 kandidatov – v takem primeru tisti, ki imajo samo diplomo, ne bodo povabljeni niti na pogovor. Zato imajo neformalno izobraževanje in izkušnje zelo pomembno vlogo v naši karieri. Navsezadnje lahko vsak dan preberemo kakšno zgodbo, kako je nekdo iz svojega hobija ustvaril uspešno podjetje,« še poudari.

 

Izobraževanje ni le priprava na delo

Dr. Findeisenova opozori tudi, da izobraževanje še zmeraj, pod vplivom nekdanjih industrijskih vrednot in prepričanj, povezujemo zgolj s pripravo na delo. »Naše življenje pa ni le delo, za življenje potrebujemo znanje,« doda. Šola nas po njenih opažanjih največkrat pripravlja na poznejše hipotetične potrebe, nas »intelektualizira« in nam »da toliko orožja, kot ga lahko nosimo, nas uči abstraktnega mišljenja, nam omogoča, da se učimo jezika, mišljenja«. Izobraževanje tako povezuje s konkurenčnostjo, saj se po njenem moramo vsi razvijati skupaj s podjetjem, ustanovo, krajem in državo. »Zato ni prav, da država doživlja izobraževanje odraslih in starejših odraslih kot strošek in da tako letos drastično krči sredstva za izobraževanje odraslih. Izobraževanje je zmeraj naložba, najpogosteje nujna – danes vsekakor,« opozarja.

Izredni študij združuje delo in šolanje

Primerna oblika formalnega izobraževanja za odrasle je recimo izredni študij ob delu. Ta je poleg tistim, ki so pravkar končali srednjo šolo, namenjen tudi takšnim, ki želijo kariero uskladiti s formalnim izobraževanjem. Na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu je zanimanje za izredni študij precejšnje. Na informativnih dnevih bodo predstavili fakulteto, študijske programe, obštudijske dejavnosti in postopek vpisa, zato bodo vsi, ki jih ta možnost zanima, lahko tam dobili več informacij. »Na predstavitvi so predstavnik vodstva fakultete, izvajalci, strokovni sodelavci in vedno tudi študent, ki interesentom posreduje svoje študijske izkušnje. Vsi navzoči so vedno na voljo za vsa vprašanja obiskovalcev. Ob koncu si tudi ogledajo prostore fakultete,« opišejo potek dogajanja. In koliko boste tam odšteli za letnik študija? Šolnina za izredna visokošolska programa prve stopnje računalništvo in spletne tehnologije ter informatika v sodobni družbi znaša 1.800 evrov, šolnina za izredna magistrska programa druge stopnje računalništvo in spletne tehnologije ter informatika v sodobni družbi pa je 2.500 evrov. Dopuščajo pa možnost, da študenti šolnino poravnajo v štirih obrokih. Izredni študij priporočajo predvsem tistim, ki jim zaposlitev ali druge obveznosti ne dopuščajo, da bi se vpisali v redno obliko študija in vsakodnevno obiskovali pedagoške obveznosti, saj ga izvajajo v popoldanskih urah od tri- do štirikrat na teden.

 

Prodekan za izobraževalno dejavnost Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, dr. Janez Kramberger, podobno opaža, da se zanimanje za izredni študij tudi na mariborski strojni fakulteti v zadnjih letih nekoliko povečuje. »V študijskem letu 2019/2020 imamo vpisanih 92 študentov na vseh treh stopnjah študija, ki ga izvajamo izredno,« pravi. Tudi na njihovih informativnih dnevih bodo predstavili fakulteto, posamezne študijske programe, študentske projekte in Študentski svet. »V okviru informativnega dne se predstavi tudi eno izmed podjetij, s katerimi fakulteta uspešno sodeluje kot s strateškimi partnerji in so potencialni delodajalci naših diplomantov, poleg tega pa si lahko bodoči študentje ogledajo še posamezne prostore in laboratorije fakultete,« doda. Cene ne razkrijejo.

Študijski krožki

Privlačna oblika neformalnega učenja, študijski krožki, delujejo pod okriljem različnih organizacij. »V letih od ustanovitve so se razvijali, število ljudi, ki se vključujejo vanje, narašča, predvsem radi pa se vanje vključujejo starejši odrasli, še posebej ženske,« pravijo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Študijski krožki po njihovem spodbujajo različne skupine odraslih k učenju, spodbujajo njihov osebni razvoj, prispevajo k razvoju lokalnih okolij, z njihovo pomočjo pa se »povsod tam, kjer delujejo, ohranjata naravna in kulturna dediščina«. Spodbujali naj bi tudi druženje med ljudmi v čezmejnem okolju.

(Visited 31 times, 2 visits today)