Vajeništvo ni namenjeno le »slabšim« učencem

17 februarja, 2020

Avtorica: Nina Šprohar

Po potrditvi novega zakona o vajeništvu leta 2017 se je to v Sloveniji začelo znova uvajati, a ostaja, predvsem zaradi pomanjkljive informiranosti od- govornih, precej mest še vedno praznih. Delodajalci pa so vajencev veseli in si želijo, da bi jih bilo še več.

Znano je, da imajo države s tradicionalno visoko stopnjo dualnega izobraževanja (vajeništvo), najnižje stopnje brezposelnosti mladih. Med take države sodijo recimo Nemčija, Avstrija in Švica,« pojasnijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki si je precej prizadevala, da bi vajeništvo približala tako mladim, ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje, kot tudi delodajalcem. Prvo šolsko leto, torej 2017/2018, se je v vajeništvo vpisalo le 59 dijakov. Zakaj tako malo? »Javnost smo o možnosti vajeniškega izobraževanja začeli informirati šele maja, ko je bila večina učencev že vpisana v srednješolske programe,« razlog vidijo na GZS.
Prvi vajenci so bili vpisani v štiri programe, ki jih je za pilotno uvajanje vajeništva v sodelovanju z delodajalci določilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ): oblikovalec kovin-orodjar, mizar, kamnosek in gastronom-hotelir. V naslednjem šolskem letu se je nabor vajeniških programov razširil s programi, kot so papirničar, steklar, strojni mehanik in slikopleskar. »V osem veljavnih programov se je na novo vpisalo 139 vajencev. V tekočem šolskem letu pa smo v nabor vajeniških programov dodali še štiri nove, in sicer mehatronik-operater, elektrikar, zidar in klepar-krovec. Na novo se je v vse programe skupno vpisalo 170 vajencev,« pravijo na GZS in dodajo, da so, glede na vse izkušnje, z vajeništvom izredno zadovoljni tako delodajalci kot tudi mladi. »V lanskem šolskem letu so zbornice koordinirale izvedbo vmesnih preizkusov za vse vajence, ki so opravljali vajeništvo v 2. letniku – vsi so bili pri tem uspešni, izkazovali pa so tudi zelo visoko stopnjo zadovoljstva s takšno obliko izobraževanja ter zatrjevali, da bi se zanj odločili znova,« so zadovoljni na GZS.

Vajenci so po šolanju neposredno zaposljivi

Na GZS največje prednosti vajeništva vidijo v tesni povezavi med šolo in delodajalci ter v individualni pripravi načrta vajeništva. »Ta zagotavlja, da bo vajenec na koncu izobraževanja obvladal svoj poklic tako, da bo neposredno zaposljiv,« so prepričani na GZS. V vsakem podjetju ima vajenec vsaj enega mentorja, ki skrbi za to, da se načrt vajeništva izvaja, da se vajenci podrobno seznanijo z delovnim okoljem, spoznajo različne sodelavce, ki opravljajo poklice na različnih delovnih mestih – ti prenašajo znanje za določen izobraževalni program na vajenca. »Vajenci se počutijo kot del kolektiva in so visoko motivirani za pridobivanje novih znanj, na delovnih mestih pa osmislijo tudi teoretične vsebine, ki se jih je treba naučiti v šoli,« dodajo. Vajeništvo je po njihovem pisano na kožo novim generacijam, ki so naravnane na izkustveno učenje. »Dualno izobraževanje je, poleg hitro se razvijajočega delovnega okolja (avtomatizacija, robotizacija ipd.) in potreb delodajalcev, po našem mnenju nujno tudi zaradi novih generacij, ki bodo zahtevale tako obliko učenja, kjer bomo morali delodajalci prevzeti velik del odgovornosti,« verjamejo na GZS, kjer so prepričani, da se tega zavedajo tudi delodajalci, zato vsako leto najavijo več učnih mest za mlade.

Še vedno z negativnim prizvokom

Vseeno pa se v našem prostoru pojavlja miselnost, da je vajeništvo namenjeno le »slabim« učencem, zato marsikatero prosto učno mesto ostane nezasedeno. »Starši, otroci in tudi pedagoški delavci so o vajeništvu premalo informirani, zato ima vajeništvo še vedno negativen prizvok,« trdijo na GZS. Po njihovem bi morali vajeništvo bolj intenzivno promovirati na državni ravni. »A kot da odločevalci še kar ne bi bili prepričani, da je vajeništvo prihodnost tudi za Slovenijo. Posledično so glede vajeništva skeptični tudi pedagoški delavci v osnovnih šolah – in prav oni so pri odločanju mladih na prehodu odločilni, ko svetujejo staršem in učencem,« pravijo in dodajo, da vse to navkljub dejstvu, da vajeništvo zagotavlja popolnoma enako spričevalo za omenjene programe, le da se izobraževanje izvaja v tesni povezavi z delodajalci.

Spet bo več prostih mest ostalo nezapolnjenih

MIZŠ je odločil, da v prihodnjem šolskem letu širitve vajeniških programov in šol, ki izvajajo vajeništvo v Sloveniji, ne bo, kljub posredovanim vlogam za širitve, ki so jim jih poslale zbornice in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Kljub temu pa aktivnosti v zvezi z vajeništvom še vedno intenzivno potekajo. »Na obeh zbornicah v tem času zbiramo najave vajeniških učnih mest in učnih mest za dijake ter tako ugotavljamo potrebe in zmožnosti zagotavljanja sodelovanja delodajalcev na tem področju. Menimo, da bo tudi v tem letu na voljo veliko večje število učnih mest, kot bo mladih, ki se bodo odločali za opisane programe in za vajeniško obliko izobraževanja. Prav kmalu bomo začeli z vsemi šolami, ki sodelujejo v vajeništvu, to promovira- ti v vseh lokalnih okoljih,« obljubljajo na GZS in obenem dodajajo, da bi bil »učinek mnogo večji, če bi tudi prisotna ministrstva zastavila svoj hrbet za vajeništvo«.

Izmenjava vajencev

Kakšne pa so izkušnje podjetij? V Lotrič Metrology trdijo, da dobre. »Trenutno imamo v matičnem podjetju dva vajenca. Lani smo se s podjetjem v bližini dogovorili tudi za izmenjavo vajencev – tako sta dijaka pol časa dobe vajeništva preživela v našem in pol v sosednjem podjetju ter si tako še povečala možnosti spoznavanja realnega delovnega okolja,« opišejo konkretne izkušnje in poudarijo, da se jim zdi »izjemno pomembno, da mladi že med samim procesom izobraževanja spoznajo delo v podjetju«.

V Skupini SIJ oziroma njeni največji družbi SIJ Acroni podobno verjamejo, da je vajeništvo prava pot. »Pridobljena teoretična znanja se prek praktičnega dela oplemenitijo in omogočajo, da dijaki vajenci postanejo mojstri svojega poklica,« so prepričani. Zato so se v šolskem letu 2019/2020 vključili v znova vpeljan sistem vajeništva v sodelovanju s Šolskim centrom Kranj in Šolskim centrom Škofja Loka. Vajeniška mesta so razpisali za programa elektrikar in strojni mehanik. »Velika prednost vajeništva je, da dijaki pridobijo kompetence, ki jih delodajalec resnično potrebuje, in so takoj po šo

lanju sposobni samostojnega dela pri zagotovljenem delodajalcu. Sodelovanje pri vajeništvu nam omogoča tudi, da s šolo sooblikujemo učni program in ga delno prilagajamo potrebam

delodajalca,« naštejejo pozitivne učinke.

Mentorjev ni težko najti

Tudi z iskanjem mentorjev nimajo težav, saj imajo več strokovno usposobljenih zaposlenih, ki so opravili tudi pedagoško-andragoški izpit. »Želimo pa si, da bi ministrstvo za šolstvo še bolj intenzivno promoviralo in razvijalo vajeništvo ter da bi se nabor šol in vajeniških programov razširil. V Skupini SIJ namreč potrebujemo tudi ključavničarje, elektrikarje, lužilce, talivce, zidarje in druge,« dodajo. Zavedajo se, da imajo nekateri glede vajeništva še vedno pomisleke. »Češ da poklicna izobrazba ni nekaj perspektivnega, pa tudi, da se delodajalcem vajeništvo splača, ker imajo brezplačno delovno silo. A oba pomisleka sta popolnoma neutemeljena. Ko dijakom in njihovim staršem pojasnimo, da so danes prav mojstri določenih poklicev še posebej iskani, cenjeni in zaposljivi ter da je vajeništvo naložba delodajalca v prihodnje – ga zaposlenega in obratno, razumejo, da je vajeništvo pravi odgovor za vse tri partnerje – tako za šolo kot tudi za vajenca in delodajalca,« še pravijo.

Dijaki tako pridobijo veliko izkušenj

Tudi v podjetju Domel so izkušnje z vajenci pozitivne. Matjaž Čemažar, predsednik uprave, pravi, da so vsi vajenci zavzeto pristopili k programu usposabljanja ter z veseljem sodelujejo z njihovim podjetjem. »Tudi naši zaposleni, ki z vajenci sodelujejo, jih pohvalijo in so z njihovim delom zelo zadovoljni,« doda. Prednosti vajeništva Čemažar vidi predvsem v tem, da vajence vzgajajo in usmerjajo že med šolanjem. »Tako že kot dijaki pridobijo veliko dragocenih izkušenj in končajo šolanje z delovnimi navadami in z osnovnim znanjem, kar je za nas kot delodajalca velik plus. Dobimo že izoblikovan kader, ki pozna podjetje in se tako precej hitreje vključi v organizacijo, v delovne procese,« pravi. Pomanjkljivost pa je po njegovem predvsem ta, da jih vajenci lahko brez zaveze hitro in tako rekoč kadarkoli zapustijo, če ni to dodatno definirano v pogodbi – zaveza vajenca, da ostaja v podjetju dlje časa. Ali ima po njegovem vajeništvo še vedno negativen prizvok? »Nikakor ne, vsaj mi na vajence gledamo kot na pozitivno prakso uvajanja mladih v delo,« še poudari sogovornik.

 

V vajeniški obliki izobraževanja se najmanj 50 in največ 60 odstotkov izobraževalnega programa izvede pri delodajalcih. »To mladim zelo ustreza, vendar pa o vajeništvu celotna populacija mladih še premalo ve, zato se zanj še vedno odločajo v premajhnem obsegu,« verjamejo na GZS.

(Visited 20 times, 4 visits today)