Potrebujemo ustvarjalnost, inovativnost, podjetnost in zaupanje

13 februarja, 2020

Avtorica: Andreja Šalamun

»Izobraževalni sistem je generator prihodnosti in je tisti, kjer se družbene spremembe najbolj poznajo,« je poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo na nedavni predstavitvi novega projekta priprave strateškega dokumenta, bele knjige, ki bo začrtala razvoj vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje. Bo strokovnjakom, ki jo bodo pripravili, uspelo najti odgovore na vse izzive, s katerimi se srečuje izobraževalni sistem?

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju bo predvsem strateški dokument, po obsegu krajši od bele knjige iz leta 2011, po vsebini pa takšen, da se bo ukvarjal z vprašanji prihodnosti družbe. »Ne bo pa bela knjiga nacionalna kurikularna prenova. Slednja je korak, ki sledi,« je poudaril minister.

Da bi čim bolje odgovorili na potrebe družbe, bodo belo knjigo pripravili strokovnjaki, ki jih bo vodil dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožefa Stefana. Ta je prepričan, da bo v prihodnosti v izobraževalnem sistemu treba dati prostor ustvarjalnosti in ustvariti dobro okolje zanjo. »Če naj Slovenija dosega svet, si mora postaviti cilje, ki jih ne more uresničiti brez kakovostnega znanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, podjetnosti in zaupanja − tudi do institucij,« poudarja Lenarčič.

Bela knjiga, ki bo v nasprotju s svojima predhodnicama vključevala tudi področje visokega šolstva, naj bi bila pripravljena do konca letošnjega leta, v prvi polovici prihodnjega pa naj bi šla v širšo družbeno obravnavo, ki vključuje tudi državni zbor.

MIZŠ: Primerljivi smo z najrazvitejšimi državami

Zanimalo nas je, ali v zdajšnjem šolskem sistemu otroci dobijo dovolj znanja, ki ga zahtevajo pospešena digitalizacija in avtomatizacija ter vse hitrejši razvoj tehnologij, jih izobražujemo za poklice prihodnosti? Kako rešujemo neskladje med znanjem in veščinami ljudi in potrebami gospodarstva?

»Slovenski izobraževalni sistem je po kakovosti primerljiv z najrazvitejšimi državami, kar kažejo tudi mednarodne raziskave, kot so PISA, TIMSS, PIRLS, ICCS in druge,« so prepričani na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Poudarjajo, da vsi srednješolski izobraževalni programi temeljijo na poklicnih standardih, ki so v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in so pripravljeni na pobudo delodajalcev. »Ko pride do morebitnega novega poklicnega standarda, ki je temelj vsakega izobraževalnega programa Center RS za poklicno izobraževanje pripravi nov program v tesnem sodelovanju z delodajalci, sprejme pa ga ustrezen strokovni svet. Najnovejša izobraževalna programa, ki sta bila sprejeta po tej poti, sta programa steklar in papirničar, pred leti tudi metalurški tehnik in strojni mehanik,« povedo na MIZŠ. Poudarjajo, da se odzivajo na potrebe gospodarstva, lokalnega gospodarstva in dogajanja na trgu dela. »Posledica tega je razmestitev izobraževalnih programov na posameznih šolah lokalnega okolja, kjer gospodarstvo izkaže interese.«

Opozorijo tudi na to, da sta interes, da se v srednje šole znova uvede vajeništvo, izrazila tako ministrstvo kot gospodarstvo, saj da s tem obe področji veliko pridobita, največ pa dijak. »Prvi koraki so storjeni, premikamo se v pravo smer, volja je, vse novosti pa seveda potrebujejo svoj čas, da zaživijo in prinesejo rezultate,« povedo.

MIZŠ: Prilagajamo se potrebam

Na pristojnem ministrstvu poudarjajo, da so se tudi na področju zdravstva prilagodili potrebam na trgu dela in sprejeli nov program zdravstvena nega, ki se je začel izvajati s šolskim letom 2019/2020. »Ta temelji na obstoječem programu srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega, obseg in struktura splošnoizobraževalnih predmetov ostajata enaka kot v obstoječem programu, v skladu z izhodišči in usmeritvami resornega ministrstva za zdravje in socialnih partnerjev pa je v strokovnem delu programa povečan obseg obveznega dela programa (strokovnih modulov) na račun dodanih kompetenc s področja dolgotrajne oskrbe,« pojasnijo na MIZŠ. Dodana vrednost tega programa je v tem, »da so zdravstvenemu konceptu obravnave dodane še socialne komponente, ki se z zdravstvenimi tesno prepletajo, so integrirane znotraj znanj, spretnosti in kompetenc. Pri novem programu gre predvsem za odziv na problematiko staranja prebivalstva,« povedo na ministrstvu.

»Šole bi morale biti korak pred gospodarstvom – s sodobno tehnologijo, znanjem ter sodelovanjem strokovnega šolskega kadra s podjetji za pridobitev informacij o novih tehnologijah/procesih in posledično prilagajanjem sistema potrebam gospodarstva,« poudarijo na MGRT.

Prepričani so, da so ključni spremljanje razmer na trgu, čim večja zaposljivost in zaposlenost mla

dih ter krepitev različnih kompetenc, prilagojenih spremembam v družbi. »Zato smo v stalnem dialogu z različnimi deležniki,« pravijo.

Umetna inteligenca – strateška tehnologija za podporo učenju

»Družba je prešla IKT-revolucijo, zato bi bilo naivno pričakovati, da spremembe ne bodo imele vpliva na področje izobraževanja,« je na panelu z naslovom Razvoj tehnologije v podporo učenju, ki je potekal 21. januarja v Londonu ob robu Svetovnega izobraževalnega foruma, poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Meni, da je umetna inteligenca ena od strateških tehnologij za podporo učenju in lahko zagotovi tudi podporo delu učiteljev, ne sme pa postati črna luknja izobraževanja, zato moramo nasloviti izzive, ki jih postavlja pred nas. »Pri uvajanju umetne inteligence je treba vedno poudarjati tudi etična načela,« meni minister. Dejal je, da so za uspeh umetne inteligence na področju izobraževanja ključni štirje stebri digitalizacije izobraževanja: ustrezna infrastruktura in oprema, izobraženi in usposobljeni učitelji, ustrezne digitalne izobraževalne vsebine in šele na koncu informacijski sistemi, ki podpirajo umetno inteligenco.

Spodbujajo kritično razmišljanje

Na MIZŠ poteka tudi projekt »Vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in posodobitev eVŠ«, katerega namen je na nacionalni ravni vzpostaviti sistem za spremljanje zaposljivosti diplomantov. Pravijo, da bo to podlaga za napovedovanje potreb na trgu dela in bo na voljo tako oblikovalcem visokošolskih politik (ministrstvom) kot visokošolskim zavodom. Slednjim bo v podporo pri samoevalvaciji in spremljanju kakovosti poučevanja (priprava in izvedba študijskih programov). V okviru projekta MIZŠ sodeluje tudi z ministrstvom za zdravje oziroma Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Projekt je še v teku.

Slovenski šolski sistem uresničuje ustvarjalnost in kritično razmišljanje tudi prek obveznega programa, razširjenega programa v OŠ, pravijo na pristojnem ministrstvu, pa tudi prek tekmovanj ter množice izbirnih vsebin, ki jih slovenski izobraževalni prostor omogoča znotraj šolskega sistema.

»Glede na to, da mednarodne raziskave kažejo relativno visoko kakovost znanj in spretnosti slovenskih učencev in učenk v primerjavi z drugimi državami, lahko rečemo, da so v izobraževanju postavljeni visoki cilji,« so ponosni na MIZŠ. »Vendar pa to še ne pomeni, da ne moremo iskati izboljšav, kar poteka, na primer, z ukrepi za zagotavljanje varnega in (ustrezno) spodbudnega učnega okolja,« pravijo na ministrstvu.

 

 

Po opremljenost smo v povprečju

Eden od pomembnih izzivov je zagotovo tudi opremljenost šol. Tu smo, pravijo na šolskem ministrstvu, na ravni povprečja EU. »Osnovne in srednje šole imajo raznovrstno IKT, denimo osebne in prenosne računalnike, tablice, projektorje, videokamere, interaktivne table, tiskalnike, risalnike, računalnike strežnike, zunanje diskovne enote. Slovensko šolstvo je trenutno v povprečju pri uporabi IKT pri poučevanju in učenju, na področjih, v katera smo sistematično vlagali, pa smo po primerjavah v mednarodnih raziskavah celo eni najboljših – denimo usposabljanja za učitelje, podpora za učitelje, virtualne skupnosti učiteljev, spletne učilnice, uporaba računalnikov v različnih prostorih šole …,« poudarijo.

 

Šole bi morale biti korak pred gospodarstvom

Kako pa izzive izobraževalnega sistema vidi gospodarstvo? Mu sistem »dostavi« ustrezno izobražene in usposobljene ljudi, ki so zaposljivi v današnjih razmerah?

»Glede na to, da mednarodne raziskave kažejo relativno visoko kakovost znanj in spretnosti slovenskih učencev in učenk v primerjavi z drugimi državami, lahko rečemo, da so v izobraževanju postavljeni visoki cilji,« so ponosni na MIZŠ.

»Država trenutno nima vzpostavljenega sistema dolgoročnega napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah. V prihodnjih letih je načrtovan razvoj tako imenovane karierne platforme, ki bo podprla model dolgoročnega na

povedovanja potreb po kadrih in kompetencah. Na podlagi dolgoročnejših napovedi bo tudi v šolstvu lažje prilagajati vsebine izobraževalnih programov z uvajanjem kompetenc za prihajajoče izzive,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo (MGRT). Poudarjajo, da je hitra odzivnost izobraževalnega sistema kot celote pri tem ključna in nujna. »Šole bi morale biti korak pred gospodarstvom – s sodobno tehnologijo, znanjem ter sodelovanjem strokovnega šolskega kadra s podjetji za pridobitev informacij o novih tehnologijah/procesih in posledično prilagajanjem sistema potrebam gospodarstva,« poudarijo na MGRT.

(Visited 22 times, 1 visits today)