Do znanja kar iz udobja svojega doma

17 februarja, 2020

Andreja Šalamun

Slovenska zakonodaja že več let omogoča tudi izobraževanje na domu, nad katerim se, očitno, navdušuje vse več družin. Medtem ko so se na primer v šolskem letu 2004/2005 na domu šolali zgolj štirje otroci, jih je bilo takih v šolskem letu 2018/2019 že 332. Zakaj je šolanje na domu za vse več otrok vse bolj privlačno?

 

Izobraževanje na domu ureja Zakon o osnovni šoli, šolanje na domu pa je mogoče od leta 1996. Prvi primeri so se pojavili leta 2004, povedo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

»Naše izkušnje so zelo pozitivne,« pove Gita Mateja de Laat, direktorica zavoda Šola na domu (ŠND), raziskovalka in mama, ki dva od treh svojih otrok šola doma. Doma šola najstarejšo hčerko, ki je v devetem razredu, in srednjega sina, ki je v drugem. Prednosti takšnega šolanja je veliko, »na primer individualna spremljava otroka pri učenju, s čimer imamo veliko več možnosti, da upoštevamo otrokov naravni tempo razvoja«, pove. To pa, pravi, omogoča višjo kakovost usvojenega znanja. Kot prednost vidi tudi možnost, da uporabljajo različne učne metode, torej tiste, ki ustrezajo otrokovi naravi. Poleg tega se med učenjem krepi odnos med starši in otrokom, kar je po njenem mnenju v luči teorije navezanosti nadvse ugodno. Prepričana je, da dober stik s starši otroku omogoča tudi trdno osnovo za razvoj socialnih veščin, ki jih otroci pilijo v stiku s sovrstniki, posledično pa tudi boljšo socializacijo.

Izzivi odvisni od potreb družine

Poleg številnih prednosti pa ima šolanje na domu tudi nekaj izzivov, prizna Gita Mateja de Laat in doda, da so ti odvisni od posameznih družin in njihovih potreb. »Meni izziv pomeni upoštevati učne cilje, zapisane v učnih načrtih. Imam namreč neomajno zaupanje v otrokovo potrebo po raziskovanju sveta in učenju, ki pa ji je treba pustiti prosto pot. Zato so za nas učni cilji prej omejitev, kot pa kaj drugega,« prizna. »Pogosto se namreč zgodi, da se v hčeri zbudi motivacija za določeno temo, ki pa je potem ne more povsem raziskati, ker se mora namesto tega posvečati šolski snovi. Hčerka je namreč zelo radovedna in samoiniciativna pri svojem učenju. Ves čas se pravzaprav uči – bere, raziskuje, eksperimentira,« pove sogovornica.

Drugi izziv je tudi ta, da učni cilji in učna snov zahtevajo, da otrok določeno sposobnost razvije takrat, ko na to razvojno še ni pripravljen. »To je še težje, saj moraš otroka siliti v nekaj, česar enostavno ne zmore. Takrat poskušam sinu snov razložiti kar se da konkretno, s pomočjo učnih materialov. Če tudi tako ne gre, jo preprosto preskočim in poskušam znova čez nekaj tednov,« pove Gita Mateja de Laat. Pomemben izziv je lahko tudi odnos do šole, če ta nima do šolanja na domu vsaj nevtralne drže, pa tudi negativni odzivi okolice. Izziv je lahko tudi (ne)znanje staršev, predvsem v višjih razredih, ko si morajo nekateri, če ne gre drugače, poiskati tudi zunanjo pomoč, pojasni sogovornica.

Na preverjanje znanja v šolo

Tudi otroci, ki se šolajo na domu, morajo na preverjanje znanja v šolo, v katero so uradno vpisani. Na MIZŠ povedo, da se od sedmega do devetega razreda preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. »Preverjajo se predmeti, ki se izvajajo glede na predmetnik posameznega razreda. Pri določanju predmetov v skladu z 90. členom zakona – vsaj enega naravoslovnega in s področja umetnosti ter enega družboslovnega predmeta – sodelujejo šola, starši in učenec,« navedejo na ministrstvu. Pojasnijo, da ob koncu šolskega leta učenci opravljajo preverjanje znanja pred izpitno komisijo, ki oceni njihovo znanje iz predpisanih predmetov.

Prvi izpiti že po prvomajskih počitnicah

Za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka ocenjevanje znanja v prvem roku v času po končanih prvomajskih počitnicah do konca drugega ocenjevalnega obdobja. Imajo pa tudi drugi rok, in sicer deset delovnih dni pred začetkom novega šolskega leta. Vmesnega, medletnega preverjanja in ocenjevanja znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, šolski predpisi ne predvidevajo.

»Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli,« povedo na ministrstvu in dodajo, da za učence, ki se izobražujejo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila kot za preostale učence.

Spričevalo jim izda šola

Otroku, ki se šola doma, osnovna šola, na katero je vpisan, ob koncu pouka v šolskem letu izda spričevalo, ki je javna listina. Učencem, ki se izobražujejo na domu, šola izda tudi druge listine (obvestila in potrdila), ki se nanašajo na ocenjevanje znanja in izobraževanje učenca (denimo obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja, potrdilo o šolanju).

 

Število otrok, ki se šolajo na domu (tabela je v exc. zvezku)

(Visited 17 times, 1 visits today)