Delovanje v smeri trajnostne gradnje zajema več vidikov, od vključevanja tehnologij obnovljivih virov energije do izbire gradbenih materialov, vse to na način, ki omogoča čim večje prihranke pri naravnih virih in hkrati čim manjši vpliv na okolje.
Premišljeno zgrajena hiša ima tako manjši vpliv na okolje, poleg tega pa tudi lažje kljubuje ekstremnim vremenskim razmeram in zagotavlja večjo kakovost bivanja.
Vse več hiš je energetsko samozadostnih
Pomemben element trajnostne gradnje je zagotavljanje energetske učinkovitosti. To zajema tako zmanjševanje porabe energije in vpliva na okolje, kot tudi integracijo zelenih tehnologij in inovacij v materialih.
»Kot podjetje, ki se ukvarja s skoraj ničenergijsko gradnjo, lahko zagotovimo, da vedno več naših strank implementira tehnologije, kot so sončne celice, hranilniki energije, toplotne črpalke in sisteme za izkoriščanje deževnice, v svoje projekte,« pravijo v podjetju Žiher. Dodajo, da to omogoča, da hiše ne le zmanjšajo porabo energije, ampak tudi proizvedejo del ali celo vso potrebno energijo za svoje delovanje.
Novogradnje so praviloma visoko učinkovite
Ključno vlogo pri doseganju energetske učinkovitosti stavbe imajo tudi inovacije v gradbenih materialih, kot so visoko-učinkoviti izolacijski materiali in pametno upravljanje doma. Ti namreč omogočajo izgradnjo objektov z minimalnimi toplotnimi izgubami in maksimalno izolativnostjo.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da so v Sloveniji novogradnje že na zelo visokem nivoju energetske učinkovitosti in se bodo v prihodnosti le še v malenkostno izboljševale. Drugačno pa je stanje na obstoječih objektih na nepremičninskem trgu, ki praviloma niso deležni energetskih obnov.
V Sloveniji stavimo na les
Kot rečeno na zagotavljanje trajnosti objekta pomembno vplivajo izbrani gradbeni materiali. V Sloveniji je pri tem v ospredju predvsem les, saj ga je v našem okolju na pretek, hkrati pa nosi številne prednosti tudi kot sam material. Večina strokovnjakov se zato strinja, da bi bilo treba lesnopredelovalno industrijo pri nas okrepiti, s čimer bi dvignili dodano vrednost domačega lesa, hkrati pa zagotovili še bolj trajnostne možnosti gradnje. Nenazadnje na slednje vpliva tudi dolžina prevoza, ki ga material potrebuje do končne lokacije.
- Trajnost in okoljska učinkovitost: les že med rastjo absorbira ogljikov dioksid, prav tako pa je njegova energetska potrošnja pri predelavi manjša v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali.
- Toplotna in akustična izolacija: les deluje toplotno izolativno, hkrati pa izboljša tudi akustične lastnosti prostorov.
- Hitrost in učinkovitost gradnje: les omogoča hitrejšo gradnjo, saj so številni elementi lahko izdelani vnaprej, s tem pa se zmanjša čas gradnje na sami lokaciji.
- Zdravje, udobje in dobro počutje: les ima pozitiven vpliv na notranje okolje stavb in lahko izboljša kakovost zraka ter dobro počutje stanovalcev, zaradi suhe gradnje pa je tudi manj možnosti za pojav plesni.
Prehod na trajnostno gradbeništvo je nujen
Z izbiro pravega gradbenega materiala lahko poskrbimo, da se ta tudi po koncu svojega življenjskega cikla bodisi razgradi ali pa reintegrira v nove projekte, kar je v skladu z načeli krožnega gospodarstva in znatno zmanjšuje obremenitev odlagališč.
»Prehod na bolj trajnostno gradbeništvo je nujen proces. V tem kontekstu je prihodnost gradbeništva nedvomno zelena, a pot do nje zahteva inovativnost, prilagodljivost in predanost trajnostnim ciljem,« še poudarjajo v podjetju Žiher.
