Kot pravijo podatki Evropske agencije za okolje, je eden največjih porabnikov virov gradbeni sektor. Vanj se namreč steka dobra tretjina vseh surovin, 40 % energije in 12 % pitne vode, medtem ko je odgovoren za okrog 40 % proizvedenih izpustov toplogrednih plinov. Na drugi konferenci Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb Z novimi praksami do trajnostnih stavb, ki je potekala prejšnji teden, so se tako strinjali, da so ukrepi v smeri trajnosti v gradbeništvu nujni. Kot je že uvodoma poudarila predsednica Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb ter SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo Sabina Jordan, bo obstoječ stavbni fond v Sloveniji v veliki meri v uporabi še do leta 2050.
»Stavbe, ki jih načrtujemo danes, bodo v uporabi še dlje. In ker je njihov vpliv na okolje velik, ni vseeno kakšne so,«
je poudarila.
Izkoristiti moramo naravne prednosti
Kot je na konferenci izpostavil državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, so dandanes učinki podnebnih sprememb čedalje bolj otipljivi, zato je treba tudi stavbe načrtovati z mislijo na to, da bodo lahko prenesle takšne razmere. Odporne morajo biti na vse večje vremenske spremembe, njihova zasnova pa mora čim bolj smiselno upoštevati tudi naravne elemente, ki ugodno vplivajo na udobje v notranjosti. Eden od teh je denimo orientacija in postavitev v prostor, ki zajema osenčenje, prevetrenost in hrup.
»Nato sledi tudi dosledno doseganje bistvenih lastnosti stavbe, kar se zagotovi pri njenem načrtovanju in izvedbi,«
je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Lažje upoštevanje trajnostnih meril že med načrtovanjem
V smeri razvoja trajnostne gradnje je za podlago nacionalno usmerjenih kazalnikov Evropska komisija razvila orodje Level(s). Slovenska prilagoditev, imenovana SLO kTG, nastaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, z uporabo BIM metodologije (ki je od letos obvezna za javna naročila) pa bo po Vajglovih ocenah uspešnejša tudi implementacija teh kazalnikov že v fazi načrtovanja.
Treba je narediti več, kot le zmanjšati porabo
Eden od poudarkov na konferenci pa so bile tudi prenove velikega števila energetsko potratnih starih stavb. Kot je ob tem pojasnil koordinator Izvršnega odbora Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb iz Instituta »Jožef Stefan« Gašper Stegnar, se je ob tem nujno zavedati tudi, da trajnostna prenova ne pomeni le zmanjšanja rabe energije.
»Zajema uporabo okolju prijaznih materialov, podaljševanje življenjske dobe stavb, izboljšanje notranjega ugodja in prilagodljivost stavb na podnebne spremembe,«
je poudaril Gašper Stegnar.