Gradbeni odpadki sodijo med največje odpadne tokove v Sloveniji in Evropi, njihove količine pa v zadnjih letih močno nihajo predvsem zaradi velikih infrastrukturnih projektov, izkopov in rušitev, kot izhaja iz podatkov SURS in EEA.
Evropska unija želi močno zmanjšati količine odloženih gradbenih odpadkov in povečati ponovno uporabo materialov. Gradbeništvo velja za eno ključnih področij uvedbe krožnega gospodarstva.
Tudi Slovenija v nacionalnem programu ravnanja z odpadki poudarja večjo pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo gradbenih odpadkov do leta 2035.
Pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bi lahko številni materiali iz rušitev in gradbišč postali pomembne sekundarne surovine, če bi bilo ločevanje in predelava bolj učinkovita.
Tudi v Sloveniji
Po podatkih Statističnega urada RS pomemben delež vseh nastalih odpadkov v Sloveniji predstavljajo prav gradbeni in rušitveni odpadki.
Strokovnjaki poudarjajo, da pri gradbenih odpadkih ne gre za prenove stanovanj ali družinskih hiš. Velik del mase predstavljajo: zemljina, beton, asfalt, mineralni materiali, rušitveni ostanki iz večjih gradbenih del.
Na količine odpadkov zato močno vplivajo predvsem:
- gradnja prometne infrastrukture,
- veliki izkopi,
- rušitve objektov,
- industrijski projekti,
- večje prenove.
GZS pripravlja izobraževanje o gradbenih odpadkih
Tema postaja vse pomembnejša tudi za slovensko gradbeno stroko. Gospodarska zbornica Slovenije konec maja pripravlja tridnevno strokovno izobraževanje o krožnem gospodarstvu in gradbenih odpadkih v okviru LIFE IP Restart.
Krepitev zmogljivosti za prehod v krožno gospodarstvo v gradbeništvu
Izobraževanje, ki bo potekalo med 25. in 27. majem 2026 na Gospodarski zbornici Slovenije (Dimičeva 13, Ljubljana), bo ponudilo celovit vpogled v krožno gospodarstvo v gradbenem sektorju – od temeljnih konceptov in ključnih načel krožnega gospodarstva, relevantne evropske in nacionalne zakonodaje, do konkretnih rešitev in dobrih praks. Namenjeno je strokovnjakom iz gradbeništva in industrije, predstavnikom javnega sektorja, odločevalcem in vsem, ki želijo aktivno prispevati k trajnostni preobrazbi gradbenega sektorja.
Kje sploh končajo gradbeni odpadki?
Del gradbenih odpadkov se danes uporablja za zasipavanje, del konča v predelavi in recikliranju, precejšen delež pa še vedno na odlagališčih ali v manj kakovostnih oblikah predelave.
Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da bo prihodnost gradbeništva vse bolj povezana s krožno uporabo materialov – od recikliranega betona do ponovne uporabe elementov iz rušitev.