Slovenski projektanti vse bolj vešči BIM tehnologije

26 februarja, 2020
Simona Drevenšek

V Sloveniji je že nekaj projektov nastalo s pomočjo BIM tehnologije, projektanti jo dejavno osvajajo, v bližnji prihodnosti bo njene uporaba na ravni EU uzakonjena.

Slovenska projektantska stroka v regiji in tudi širše uživa ugled, projektantska podjetja v času gradbene krize večinoma niso pokleknila, temveč so se, tudi v manjšem obsegu, ohranila, predvsem pa ohranila znanje in izkušnje ter reference. S sodobnimi trendi se bo še bolj zlila z bolj dejavno uporabo tehnologije BIM, ki nezadržno prodira tudi k nam.

Po izsledkih raziskave ManpowerGroup iz leta 2018 je na globalni ravni veliko povpraševanje po inženirjih in projektantih. Arhitektka Neva Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK pravi, da imamo navkljub gospodarski krizi pred dobrim desetletjem pri nas še vedno dovolj znanja in izkušenj v projektantskih vrstah, kar se odraža v številnih velikih projektih, ki so se in se še vedno izdelujejo tudi za tuje trge.

 

Naši inženirji so cenjeni v tujini

Spomnimo, da se je Marjan Pipenbaher s svojo skupino uveljavil kot vrhunski projektant tehnološko zahtevnih mostov, kot sta mostova na Črnem Kalu in v Podgorici. Maja Golubovič, inženirka pri podjetju Pomgrad, je trenutno vodja gradbišča na Švedskem, kjer Pomgrad gradi 94 stanovanj. Še en dokaz, da je slovensko znanje vrhunsko. »Kar zadeva projektantsko znanje in razumevanje celotnega projekta z vidika projektanta posamezne stroke, imam v Sloveniji samo zelo dobre izkušnje, raven znanja je izjemna. Menim, da smo s kombinacijo znanja ter razgledanostjo in zmožnostjo prilagoditve na vedno nove okoliščine, ki je naša ogromna prednost, več kot konkurenčni kjerkoli,« pravi Golubičeva.

Barbara Bukvič, pooblaščena inženirka v podjetju IBE in nominiranka za inženirko leta 2019, pravi, da so projektanti kot posamezniki po krizi svoje znanje zagotovo ohranili. »Težave nastopijo, ko se s svojim znanjem ne moreš več preživljati. Če na svojem področju nisi aktiven, se kondicija tvojega znanja zagotovo ne vzdržuje, niti se ne izboljšuje. Zato bi bilo zanimivo vedeti, ali je in kako je kriza vplivala na število inženirjev z aktivnimi pooblastili (v projektivi in operativi),« odvrne na vprašanje o konkurenčnosti naših inženirjev v tujini.

Da je pomembno, da se drži določena dinamika aktivnosti, saj se sicer znanje izgubi, pravi tudi Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS. Kot primer navede, da znamo v Sloveniji v celoti sprojektirati in zgraditi hidroelektrarno, »vendar, če leta ne bomo nobene zgradili, tudi znanja ne bo več«.  »Sicer pa je naše znanje na visokem nivoju, saj naši inženirji z lahkoto dobijo delo kjer koli po svetu,« še doda. Temu pritrjuje tudi Bukvičeva: »Glede na izkušnje pri sodelovanju s tujimi strokovnjaki lahko rečem, da so tako naše inženirsko znanje (izvajalsko in projektantsko) kot tudi izkušnje zagotovo konkurenčne«.

Zaradi vstopa v nizkoogljično družbo se bliskovito spreminjajo vsi procesi gradnje in vloga vpletenih deležnikov pri tem.

Kriza ni povzročila propada projektantskih organizacij

Neva Jejčič pravi, da smo bili v obdobju gospodarske krize priča propadu naših večjih gradbenih podjetij, ki so imela znanje, bogate izkušnje in usposobljeni kader, pa tudi reference. Zato v tem sektorju ne moremo govoriti o prebojih na tuje trge, je pa spodbudno, da podjetja, ki še delujejo na tem področju, sledijo sodobnim tehnologijam gradnje. Temu pritrjuje tudi Slovenko Henigman: »V času gospodarske krize med leti 2008 in 2016 za razliko od gradbenih podjetij, ki niso bila v stanju preživeti, pri projektantskih organizacijah ni prišlo do propada podjetij. So se pa v času krize zmanjšale, niso zaposlovale novih kadrov, minimalno so vlagale v modernizacijo, programsko opremo in drugo. Po letu 2016 se je situacija obrnila in projektantske organizacije v zadnjih letih, ko je dela dovolj, zelo veliko vlagajo v razvoj.«

Predor Karavanke in drugi tir

»Doslej ustaljeni procesi načrtovanja oziroma projektiranja so tako rekoč že preteklost. Vse bolj se uveljavlja projektiranje s pomočjo sodobnih tehnologij, (BIM, Building Information Modeling), kar se že odraža tudi v procesu gradnje, je pa res, da bi bili projektanti in ostali deležniki veliko bolje pripravljeni na nove tehnološke izzive, če gospodarska kriza ne bi tako zelo prizadela tega sektorja,« pravi Neva Jejčič. »V Sloveniji smo kar nekaj velikih projektov že sprojektirali po tej tehnologiji, kot je predor Karavanke, 2. tir je v zaključni fazi,« dodaja Henigman.

»Projektanti pri svojem delu že več kot četrt stoletja uporabljajo programska orodja, ki nudijo v procesu projektiranja številne izboljšave, hitrejši in učinkovitejši delovni proces, kar vpliva na bolj kakovostne projekte. Naše mnenje je, da bistveno ne zaostajamo za t. i. razvitim svetom tudi pri uporabi orodja BIM, ki je že uveljavljena praksa pri renomiranih projektantskih hišah in projektantih, ki sledijo sodobnim načinom načrtovanja oziroma projektiranja,« pravita Jejčičeva in inženir Marko Jaćimović iz Gradbenega inštituta ZRMK.

Dodajata, da se uporaba orodja BIM pri nas vse bolj uveljavlja tudi v procesu izvedbe in nadzora, uporabljajo ga tudi napredni investitorji, saj jim nudi boljši in transparentnejši vpogled v celoten proces gradnje, tj. od načrtovanja naložbe, naročanja del, spremljanja procesa načrtovanja in izvedbe do uporabe, upravljanja, vzdrževanja, servisiranja, prenov in tudi končne razgradnje objekta.

Tehnologija BIM se, poleg projektiranja, pri nas vse bolj uveljavlja tudi v procesu izvedbe in nadzora, uporabljajo jo tudi napredni investitorji.

Se pa »največje ovire pri množični uporabi BIM tehnologij kažejo v komunikaciji oziroma nekompatibilnosti med različnimi programskimi orodji, nepopolnih podatkovnih bazah (zato je nujna vzpostavitev nacionalne baze) in v tem, da še nimamo smernic za izdelavo knjižnic, ker bi lahko vsi deležniki uporabljali enake podatke. BIM pristop namreč zahteva sodelovanje in ustrezno usposobljenost vseh vpletenih – projektantska skupina, investitor, izvajalci, nadzorni organ, upravljavec in uporabniki,« pravita sogovornika iz Gradbenega inštituta.

Kljub temu v Sloveniji v procesu gradnje in prenove stavb sledimo razvojnim trendom na območju EU in tudi širše. Vsi deležniki, še posebej mlajše generacije, so uporabe tehnologije BIM vešči.

»Zelo se veselim vpeljave BIM tehnologije«

»V projektiranju se BIM tehnologija vse bolj uveljavlja,« pravi Bukvičeva, ki ima s tem pozitivne izkušnje. »Dejstvo je, da zahteva dodatno usposabljanje in uporabo specializirane programske opreme, kar zagotovo predstavlja velik izziv, s katerim se bomo morali spopasti vsi: naročniki, uporabniki, izvajalci in projektanti. Podobno je bilo najbrž z uveljavitvijo osebnih računalnikov in specializirane programske opreme v preteklosti, pa jo danes brez težav uporabljamo, tako v projektiranju kot tudi pri gradnji,« o BIM tehnologiji sklene Barbara Bukvič.

»S pogleda izvajalca že težko pričakujem in se pravzaprav zelo veselim vpeljave BIM tehnologije, ki bo uporabna med samo gradnjo. V tem vidim veliko uporabno vrednost, ki bo imela vpliv na kakovost IN transparentnost izvedbe, ob istočasni veliko manjši možnosti napak. Za zdaj na gradbiščih v Sloveniji – govorim seveda samo iz lastne izkušnje gradnje večstanovanjskih in izobraževalnih stavb – nisem sodelovala še pri nobenem projektu, kjer bi bil BIM model na voljo v času gradnje, ampak je bil na večini novejših projektov pripravljen kasneje kot orodje za upravljanje objektov,« pravi Maja Golubovič.

Zaveda se namreč, da, če želimo dejansko uporabno vrednost vpeljave BIM tehnologije, bo potrebno seveda nekaj prilagoditev tudi z izvajalske strani, predvsem z nadgradnjo strojne opreme in dodatnega izobraževanja kadrov o njeni uporabi,«, vendar tudi po mnenju mlajše generacije kolegov na Pomgradu v tem vidijo samo pozitivni izziv. Nasprotno pa smo si pri gradnji na Švedskem med celotno gradnjo lahko že lahko pomagali s poenostavljenim BIM modelom, kjer projektanti tak način projektiranja uporabljajo po lastni izbiri. Tudi takšen model nam je na samem gradbišču nudil precej podpore pri izvedbi,« razlaga Golubovičeva.

 

Uporaba BIM bo v EU obvezna

Matjaž Likeb iz podjetja PILON AEC, ki je tudi član upravnega odbora Slovenskega združenja za informacijsko modeliranje gradenj (SiBIM) pravi, da EU že več kot dve leti dela na sprejemanju z BIM procesom načrtovanja povezanih zakonskih predlog, ki jih bodo morale uvesti v svoj pravni red vse članice. Po sprejetju bo uporaba BIM procesa pri načrtovanju obvezna za vse projekte, financirane s strani EU, saj je večja verjetnost, da bo projekt narejen v pogodbeni vrednosti, kakovostno in v roku. »Tudi v Sloveniji se že pojavljajo investitorji, kot so Stanovanjski sklad RS, IKEA, Yaskawa, ki so to že prepoznali,« pravi Likeb.

Zakonske predloge v zvezi s tehnologijo BIM bodo v prihodnosti v svoj pravni red morale uvesti vse članice EU.

Pri prehodu na novo tehnologijo pa je ključno osvajanje novih kompetenc, zato se morajo arhitekti, gradbeniki in drugi akterji pri gradnji začeti čim prej usposabljati in opremiti. »BIM je sinonim za sodelovanje različnih strok na istem projektu, ki si izmenjujejo informacije. Posledično je projekt bolj usklajen. Da lahko sodelujejo, potrebujejo ustrezno programsko opremo, ki jim omogoča komunikacijo v obe smeri in sodelovanje na osnovi referenčnega modela. Del tega načrtovanja je tudi uporaba inteligentnih parametričnih objektov, kar pomeni, da ne rišeš okna ali stola, ampak ga vzameš iz t. i. BIM knjižnic. Te knjižnice danes nadomeščajo prospekte in so brezplačne.« Znanje lahko zainteresirani arhitekti dobijo tudi v okviru arhitekturne zbornice (ZAPS), ki omogoča tudi skupinski nakup programske opreme po polovico nižji ceni.

(Visited 80 times, 1 visits today)