Pametne hiše: kako pametni so slovenski domovi?

23 januarja, 2021
Andreja Šalamun

»Če govorimo o prvi generaciji pametnih stavb, so ti sistemi razmeroma razširjeni v novih, predvsem energijsko učinkovitih stanovanjskih stavbah,« odgovarja na naslovno vprašanje prof. dr. Sašo Medved, predstojnik katedre za toplotno in okoljsko tehniko na Fakulteti za strojništvo.

Pove, da sistemi prve generacije omogočajo uravnavanje delovanja v stavbi vgrajenih sistemov z informacijskimi tehnologijami, ki vključujejo strojno in programsko podporo. Pametne stavbe prve generacije omogočajo nadzor nad napravami z ene same naprave, tudi na daljavo. Z njimi dobijo uporabniki tudi pregled nad osnovnim stanjem v stavbi ali v njenih posameznih delih.

Ste pozabili vklopljeno pečico? Lahko jo izklopite s telefonom

»Med osnovne naloge pametnih stavb lahko uvrstimo tudi varovanje objektov,« pojasni sogovornik. Omogočajo nam, da imamo alarmni sistem nenehno pod nadzorom in da na daljavo spremljamo dogajanje doma. Ob vdoru pri vklopljenem alarmnem sistemu nas bodo pametne naprave o tem takoj obvestile prek pametnega telefona. Poleg tega lahko na primer v pametni hiši simulirate svojo prisotnost in na ta način odganjate vlomilce, ko ste zdoma. Nič ni narobe, če pozabite ključe, saj bodo naprave prepoznale vaš prstni odtis in vas spustile v hišo.

Pametna naprava pa lahko zazna tudi uhajanje plina ali izliv vode, poskrbi za zaprtje glavnih dovodov in vas o tem obvesti. Zaradi pametnih sistemov si lahko prihranite tudi kar nekaj poti – če ste morda pozabili vklopljen likalnik, pečico, kuhalno ploščo ali kakšnega drugega porabnika električne energije, ki ga ne bi smeli, ga lahko s pomočjo telefona, tablice ali računalnika izklopite kar na daljavo.

Z enim gumbom lahko upravljate celotno razsvetljavo

V pametni stavbi so pomembni tudi sistemi učinkovite razsvetljave, ki zagotavljajo nižjo porabo električne energije, potrebne za razsvetljavo, poskrbijo pa tudi za primerno osvetlitev v vsakem trenutku (glede na prisotnost in rabo, pa tudi glede na količino zunanje svetlobe).

Tako nam na primer pametna hiša omogoča, da s pomočjo centralnega nadzornega sistema upravljamo vse luči v hiši, da lahko na enostaven način določamo urnike, avtomatsko prilagajamo svetlost luči, vklopimo le posamezno svetilo ali pa cel sklop istočasno. Lahko si nastavimo različne režime delovanja – tako lahko na primer ponoči luč doseže le polovico siceršnje osvetlitve in sveti prijazno do naših oči, medtem ko se podnevi prilagaja našim potrebam in ob tem upošteva tudi količino zunanje svetlobe.

Ko zapustimo dom, se v njem avtomatsko izklopijo vse luči, pametna naprava pa je zadolžena tudi za samodejno delovanje zunanjih vrtnih luči, ki se prižgejo ob mraku in izklopijo ob svitu. Poleg tega, da s pametno razsvetljavo nadzorujemo delovanje luči, pa je pomembno tudi, da zmanjšamo porabo električne energije in s tem tudi stroške zanjo.

Vključite jih že v zasnovo doma

Pametne naprave in inštalacije je smiselno v čim večji meri vključiti že v zasnovo doma. »Brez dvoma ustrezna zasnova in uporaba pametnih naprav in sistemov omogoča boljše bivalno in delovno okolje in s tem nižje stroške delovanja stavbe, daljšo dobo delovanja naprav in nižje stroške vzdrževanja,« pritrjuje Medved. Pojasni, da so pametne instalacije pogoj, da so stavbe tudi med uporabo tako energijsko učinkovite, kot so bile načrtovane. »In kar je še pomembnejše, so nujne za vzdrževanje najboljšega bivalnega ugodja in pogojev za delo v notranjem okolju,« poudari.

Najbolje je torej že pri načrtovanju doma razmišljati o njegovi »pameti«, vendar pa lahko tudi klasičen dom nekoliko posodobimo. »Nadgradnja obstoječih sistemov je omejena na zamenjavo nekaterih naprav, kot so stikala, svetila, zvočne naprave in termostati, zaznavala kakovosti zraka, posamezni merilniki rabe električne energije ter naprave za nadzor gibanja oseb, stanj odprtin na ovoju stavbe. Najenostavnejše naprave je mogoče povezati v informacijski sistem, zasnovan na obeh najpogostejših operacijskih sistemih za pametne telefone – iOS (Apple) in Android (Samsung). Cena posameznih naprav je med nekaj deset do približno 200 evrov,« pojasni sogovornik in doda, da je v obeh sistemih mogoče povezati senzorje in dajalnike s preprostimi kontrolnimi algoritmi. »Namenski sistemi pametnih stavbah instalacij so vključeni v projekt elektro instalacij, investicija pa je odvisna od zahtevnosti aplikacije,« še doda.

Pametne naprave porabijo malo energije

Medved pojasni, da imajo pametne naprave, ki jih vgradimo namesto starejših, običajno lastno napajanje z električno energijo z vgrajenimi baterijami, ki jih občasno napolnimo, recimo z solarnim polnilnikom. »Sicer pa so naprave zasnovane tako, da je raba energije v času mirovanja majhna,« zatrdi. Pove, da se za komunikacijo uporablja mrežni sistem, ki je sicer že vgrajen praktično v vsaki stanovanjski stavbi, zato so dodatni stroški rabe energije, glede na potencialne prihranke, zanemarljivi.

 

Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela junij 2020

(Visited 33 times, 1 visits today)