Osnovno pravilo je – brez toplotnih mostov

26 februarja, 2020
Andreja Šalamun

Dobro toplotno izolirana stavba postaja v našem okolju pravzaprav standard, še vedno pa nas je strah tako imenovanih zelenih oziroma ozelenjenih fasad.

 

»Izvedba toplotne izolacije fasade je dejansko naložba v prihodnost, saj nam dolgoročno prinaša le koristi in je zato ne smemo jemati kot strošek,« meni Jelka Slatinšek, direktorica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi za skupino JUB. »Če naložbo v fasado primerjamo na primer z nakupom novega avta, hitro opazimo bistveno razliko, saj vrednost avtomobila v desetih letih drastično pade, poleg tega pa imamo vsako leto visoke stroške vzdrževanja. V primeru izvedbe nove fasade pa vzdržujemo ekonomsko vrednost nepremičnine in preprečujemo njeno propadanje, vzdrževanja pa v desetih letih praktično ni,« pojasni sogovornica.

Če naložbo v fasado primerjamo na primer z nakupom novega avta, hitro opazimo bistveno razliko. Vrednost avtomobila v desetih letih namreč pade, hkrati imamo vsako leto visoke stroške vzdrževanja. V primeru izvedbe nove fasade pa vzdržujemo ekonomsko vrednost nepremičnine in preprečujemo njeno propadanje, vzdrževanja pa v desetih letih praktično ni.

Pazite tudi na estetski vidik

Za bivalno ugodje v objektu je pravilno izbrana in tudi izvedena fasada nujna. Čeprav so zahteve investitorjev različne, imajo običajno skupen cilj – optimalno izoliran obod stavbe, ki omogoča zaščito objekta pred zunanjimi vplivi in vlago. Seveda je fasada pomembna tudi z estetskega vidika, in medtem ko so bile te pred leti izdelane večinoma samo iz ometa, danes prevladuje uporaba različnih umetnih materialov in stekla, pa tudi organskih materialov, na primer lesa in ovčje volne.

Kot pravi Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec in direktor okoljske nevladne organizacije Vitra, ki se z energetskim svetovanjem ukvarja že od leta 1994, pa se v Sloveniji še vedno bojimo zelenih oziroma ozelenjenih fasad, pa čeprav imamo zanje izpolnjene vse pogoje. Prepričan je, da naše podnebje omogoča izvedbo take fasade in da ima veliko prednosti. »Fasada je za naše kraje primerna iz več razlogov: ekološkega, saj na ta način vračamo življenje v urbana naselja, okoljskega, rastline so namreč nujno potrebne za čistejši zrak, uravnavanje vlage in podobno, pa tudi zaradi bivanjskega in temperaturnega učinka,« našteje.

 

Smiselnih je najmanj 20 centimetrov toplotne izolacije

Sicer pa je osnovno pravilo to, da mora biti fasada energetsko učinkovita, izvedena torej brez toplotnih mostov. Kot pravi Jelka Slatinšek, z izoliranjem fasade povečamo bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in zmanjšamo strošek za ogrevanje stavbe.

»Strankam svetujem, naj se odločijo za najmanj 20 centimetrov debelo toplotno izolacijo, ne glede na njen tip, saj tako zagotovo ne morejo zgrešiti. Toplotno morajo biti izolirani tudi temelji v zasutem delu, poskrbeti pa je treba tudi za dober stik med strešno in fasadno izolacijo,« pojasni energetski svetovalec. Doda, da je pri izvedbi fasade pomembno tudi to, da so okna vzidana na zunanji rob zidu, kar omogoča, da naredimo špaleto iz toplotne izolacije. Opozori tudi, da morajo imeti okna senčila na zunanji strani, raje kot kamnite zunanje police, ki so ‘hladilna rebra’, pa svetuje plastične ali kovinske. Izpostavi tudi pomen pravilne izvedbe: »Tudi glave sider, s katerimi pritrjujejo izolacijo, morajo biti prekrite s toplotno izolacijo in ne le zamazane z lepilom, balkoni morajo biti izolirani, noben zunanji element pa se ne sme dotikati hiše, ampak mora biti vmes vedno toplotna izolacija,« opozori.

 

Izberite primerne materiale in izvajalce

Kot izpostavi Žnidaršič, je fasada obleka hiše, ki je ne moremo redno menjavati, zato je pomembno, da je izolacija dovolj debela in nas tako ščiti pozimi pred mrazom in poleti pred toploto. Svetuje izbiro primernih materialov in tudi dobrih izvajalcev, saj tako zagotovimo, da je fasada izvedena brez napak in se izognemo toplotnim mostovom.

Na Gradbenem inštitutu ZRMK opozorijo, da je vsak gradbeni material del določenega sistema oziroma konstrukcije in da bo deloval le tako dobro, kolikor dobro bo delovala celotna konstrukcija. To velja nedvomno tudi za zmanjšanje potreb po dovedeni energiji. Pri tem so pomembni tudi različni t. i. zaščitni sloji, npr. korektna zaščita pred vlago in vetrom, ali pa posebni pomožni materiali, s katerimi dosegamo zrakotesnost, (ne)prepustnost za vodno paro ali neprepustnost za vodo celotnega sistema, v katerega je določen material vgrajen.

Debelejša izolacija ne pomeni bistveno dražje naložbe

Cena fasade je odvisna od debeline in materiala. »Argument pri odločanju za debelejšo toplotno izolacijo je ta, da je razlika med 15 in 20 centimetrov debelo izolacijo zgolj 10 odstotkov. Vsak nadaljnji centimeter se podraži za dva odstotka. Kajti edini dodaten strošek pri izvedbi fasade z debelejšo toplotno izolacijo je strošek za samo izolacijo, za vse ostalo – na primer oder, lepilo, mrežica, zaključni sloj, delo – cena ostane ista ne glede na debelino izolacije,« pojasni Žnidaršič.

»Če gledamo zgolj z ekonomskega vidika, je optimalna debelina izolacije odvisna od tega, s katerim energentom ogrevamo stavbo. Dražje, kot se ogrevamo, bolj se nam splača vgraditi večje debeline,« pa opozori Jelka Slatinšek. Doda, da je tako v primeru uporabe kurilnega olja ekonomsko optimalna debelina običajnega belega fasadnega stiropora (ob računskem upoštevanju življenjske dobe fasade zgolj 25 let) 25 centimetrov.

Z izoliranjem fasade povečamo bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in zmanjšamo strošek za ogrevanje stavbe.

Na fasado sončno elektrarno?

Da so fasade lahko namenjene tudi pridobivanju električne in toplotne energije, je že jasno. V tujini je takih že precej, v Sloveniji so še redke. Imata pa na primer fotovoltaične panele nameščene na fasadi Kristalna palača v ljubljanskem BTC-ju in tudi proizvajalec modulov Bisol na stenah svoje poslovne stavbe. Kot opozarja prof. dr. Peter Novak, upokojen profesor in strokovnjak za energetiko in obnovljive vire energije, postavitev sončne elektrarne na fasado ni ravno enostavna, paziti je treba tudi na požarno varnost.

»Zagovarjam čiste plasti, od katerih ima vsaka zgolj eno funkcijo,« pravi Žnidaršič. »Pri kontaktni fasadi imamo tri plasti – nosilni zid, toplotno izolacijo in zaključni sloj, ki mora biti privlačen, mora tehnično onemogočiti vplive vremena na hišo, hkrati pa omogočiti izhod vlage iz hiše,« razloži.

»Obstajajo pa tudi tako imenovane prezračevane fasade, ki so nekoliko dražje, a tehnično zelo dobre,« pove energetski svetovalec. »Pri prezračevani fasadi si plasti od znotraj navzven sledijo v tem vrstnem redu: zid, toplotna izolacija, protivetrna zapora brez zaključnega sloja, sledi približno pet centimetrov zračnega prostora, nato pa lahko investitor postavi tudi sončno elektrarno,« pravi Žnidaršič. Doda, da se mu bo v tem primeru hitreje izplačala, saj zaradi nje ni potreboval zaključnega sloja fasade, čeprav je naložba, kot meni sogovornik, še vedno precej visoka. Poleg tega je po njegovi oceni takšna fasada nekoliko bolj občutljiva na vandalizem in tudi kulturološko težje sprejemljiva. Prepričan pa je, da bodo sončne elektrarne na stenah objektov vseeno doživele razcvet, ko bodo cenejše.

(Visited 58 times, 1 visits today)