Po novi analizi Evropske agencije za okolje (EEA) je gospodarski vpliv letošnjih podnebnih ekstremov ocenjen na najmanj odstotek BFP Evropske unije.
Poročilo, objavljeno 3. novembra, opozarja, da posledice ekstremnega vremena niso več omejene na posamezna območja ali gospodarske dejavnosti. Motnje v oskrbi z vodo in elektriko ter prometu se lahko hitro razširijo na industrijo, trgovino in vsakdanje življenje prebivalcev.
Reke s premalo vode, elektrarne pod pritiskom
Do konca julija je suša prizadela približno polovico ozemlja Evropske unije in Združenega kraljestva. Vodostaji pomembnih evropskih rek, med njimi Rena, Donave, Loare in Pada, so se spustili na izjemno nizke ravni.
Po podatkih EEA energetski sektor predstavlja približno 23 odstotkov evropske gospodarske škode zaradi suše, kar pomeni okoli dve milijardi evrov letno.
Med vročinskimi valovi se je dnevno povpraševanje po elektriki v nekaterih državah povečalo tudi za četrtino, kar je dodatno obremenilo energetska omrežja.
V Romuniji zaradi suše ustavili jedrska reaktorja
Posebej izrazite so bile posledice v Romuniji. Zaradi pomanjkanja vode so konec julija ustavili prvi reaktor jedrske elektrarne Cernavodă, avgusta pa začeli nadzorovano ustavljanje drugega.
Elektrarna sicer zagotavlja približno petino romunske proizvodnje električne energije.
Romunska vlada je 31. julija razglasila izredne razmere, ki so jih pozneje podaljšali do konca septembra. Gospodinjstva, podjetja in javne ustanove so pozvali k zmanjšanju porabe elektrike v večernih konicah.
Več kot 80 velikih energetsko intenzivnih podjetij je prilagodilo proizvodnjo ali začasno ustavilo posamezne obrate. Med njimi so bili tudi avtomobilski proizvajalci ter podjetja iz jeklarske in lesnopredelovalne industrije.
Podnebna tveganja se širijo prek državnih meja
Neurja so medtem na Portugalskem poškodovala cestno, železniško in elektroenergetsko infrastrukturo.
EEA opozarja, da lahko odpoved enega sistema sproži težave v drugih. Motnje v proizvodnji elektrike na primer vplivajo na industrijo, promet in oskrbo prebivalcev, posledice pa se lahko razširijo tudi v sosednje države.
Agencija zato evropske države poziva k pogostejšemu preverjanju odpornosti infrastrukture, pripravi nadomestnih poti in rezervnih sistemov ter upoštevanju prihodnjih podnebnih razmer pri načrtovanju novih objektov.
Kot poudarja EEA, samo popravljanje škode po ekstremnih vremenskih dogodkih ne bo več zadostovalo. Prometna, energetska in vodna infrastruktura bo morala biti zasnovana za podnebne razmere, ki se hitro spreminjajo.