Daljši delovni teden so imele v EU le Grčija, Bolgarija, Poljska in Litva. Povprečje EU je znašalo 35,9 ure tedensko.
Na prvi pogled podatki kažejo, da Slovenci delamo več kot velik del Evrope. Toda ekonomisti pri primerjavah opozarjajo še na drugo vprašanje: koliko gospodarske vrednosti nastane v eni opravljeni uri dela.
Manj ur, večja produktivnost?
Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da države z najvišjo produktivnostjo pogosto nimajo najdaljšega delovnega tedna. Med državami z visoko dodano vrednostjo na opravljeno uro so Nizozemska, Danska in Nemčija, kjer zaposleni v povprečju opravijo manj ur dela kot v Sloveniji.
Na Nizozemskem je povprečni delovni teden po podatkih Eurostata dolg 31,9 ure, v Nemčiji in na Danskem pa 33,9 ure. Kljub temu te države ustvarijo precej višjo gospodarsko vrednost na opravljeno uro dela kot Slovenija.
Nekatere raziskave kažejo, da se po določeni meji produktivnost na posamezno uro začne zmanjševati zaradi utrujenosti, slabše koncentracije in več napak pri delu.
OECD produktivnost meri kot bruto domači proizvod na opravljeno delovno uro. Na rezultat ne vpliva samo količina dela, ampak tudi:
- stopnja avtomatizacije,
- tehnologija,
- organizacija dela,
- usposobljenost zaposlenih,
- infrastruktura,
- in kapitalska opremljenost podjetij.
To pomeni, da lahko zaposleni v tehnološko bolj razvitem in avtomatiziranem okolju v krajšem času ustvarijo večjo dodano vrednost.
Najdaljši delovni teden v kmetijstvu
Podobne razlike so vidne tudi med posameznimi dejavnostmi. Eurostat ugotavlja, da so najdaljši delovni teden v EU lani imeli zaposleni v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je povprečje znašalo 42 ur tedensko. Med dejavnostmi z dolgim delovnim časom so bili tudi vodilni kadri in oborožene sile.
Celotna objava Eurostata je dostopna tule.
Podatki OECD o produktivnosti dela pa tukaj.
Preberite tudi:
Slovenci med najbolj zadovoljnimi v EU
