Slovensko gospodarstvo se sooča z upočasnjeno rastjo. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v Jesenski napovedi 2023 ocenil, da se bo rast BDP upočasnila z lanskih 1,7 % na zgolj 0,8 %. Glavni razlog je predvsem upad aktivnosti v izvoznem sektorju, ki po ocenah do konca leta še ne bo okreval.
Negotovost na mednarodnih trgovinskih trgih in v območju evra ostaja visoka, zato bo letošnjo gospodarsko rast v Sloveniji poganjala predvsem domača potrošnja. UMAR pa v prihodnjih dveh letih napoveduje okrevanje izvoza, gradbenega sektorja in okoli 2-odstotno letno gospodarsko rast.
Stabilna zaposlenost, več tujih delavcev
Kljub pričakovani gospodarski rasti bo raven zaposlenosti v prihodnjih letih ostala podobna kot danes. Razlogi so:
- zgodovinsko nizka brezposelnost,
- povečan obseg upokojitev,
- večje povpraševanje po tujih delavcih.
Ob tem UMAR napoveduje tudi približno 7,5-odstotno rast plač. V javnem sektorju bo to posledica plačne reforme, v zasebnem pa pritiska razmer na trgu dela.
Inflacija se bo znižala, a rast cen storitev ostaja
Na inflacijo so v letu 2023 najbolj vplivale višje cene hrane. Po napovedih UMAR se bo inflacija v prihodnjih dveh letih znižala na okoli 2,3 %, medtem ko bo rast cen storitev še naprej vztrajala.
Na trgu energentov bodo imeli večji vpliv administrativni ukrepi ter obračunavanje omrežnin, kar lahko dodatno oblikuje stroške gospodinjstev in podjetij.
Zunanja tveganja ostajajo glavni izziv
Največja tveganja za uresničitev Jesenske napovedi izhajajo iz mednarodnega okolja. Dodatne negotovosti lahko povzročijo:
- vojni konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini,
- višje cene energentov,
- motnje v dobavnih verigah,
- vpliv na cene hrane.
Kot opozarja Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja UMAR:
»Dodatno tveganje za uresničitev osrednjega scenarija je morebitno poslabšanje zaupanja na finančnih trgih, kar bi lahko vodilo v strožje pogoje financiranja ter večjo previdnost podjetij in gospodinjstev pri investiranju in potrošnji.«