Avtor JS; foto: adobestock 11:31 dop GOSPODARSTVO

Gospodarstvo počasi okreva, krepi se potrošnja za turizem in živila

Prvih nekaj mesecev letošnjega leta kaže na postopno nadaljnje okrevanje gospodarstva. Inflacija se miri, panoge se krepijo, zaposlitveni trg pa je odvisen od tuje delovne sile.

Glede na podatke Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se bo v nadaljevanju letošnjega leta gospodarska rast postopoma krepila.

Četudi je razpoloženje v gospodarstvu slabše kot lansko leto, se počasi izboljšuje v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2023. Kazalniki konkurenčnosti kljub izboljšanju še vedno nakazujejo na neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov.

Večina panog z izjemo gradbeništva se je v začetnih mesecih okrepila, krepi pa se tudi potrošnja gospodinjstev, ki so v tem času največ trošila za turizem in živila.

Rast zaposlovanja predvsem tujih delavcev

Še vedno raste število delovno aktivnih, pri čemer pa igrajo veliko vlogo tuji državljani. Največ zaposlovanja je bilo zabeleženega v gradbeništvu, prometu in skladiščenju ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Medletno je bilo konec marca za slabih 15 % manj dolgotrajno brezposelnih in za 9 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. Na slednje ima še vedno velik vpliv predvsem splošno pomanjkanje delovne sile.

Še vedno rastejo cene storitev

V primerjavi z lanskim marcem je bila tokrat letna inflacija nižja za skoraj sedem odstotnih točk, cene storitev pa medletno višje za dobrih šest odstotkov. Na UMAR-ju to okrepitev pripisujejo predvsem pocenitvi počitnic v paketu, ki je bila letos za dobrih 14 % manjša od lanske. Hkrati so se v marcu podražili tudi naftni derivati, medletno pa se upočasnjuje rast hrane in brezalkoholnih pijač. Ta je bila 0,9 % najnižja v zadnjih treh letih.

V javno bilanco največ prispevali davki

V prvih dveh mesecih letošnjega leta je imela konsolidirana bilanca javnega sektorja 218 milijonov evrov presežka, kar je več kot v enakem obdobju lani. K rasti prihodkov so največ prispevali davčni prihodki, predvsem davek na dodano vrednost, zaradi višje rasti plač pa je na visoki ravni tudi prispevek prihodkov iz dohodnine in socialnih prispevkov. Medletno so bili višji tudi odhodki, medtem ko se zmanjšale subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje.

(Visited 46 times, 1 visits today)
Close