K letošnji rasti BDP naj bi prispevala nadaljnja rast investicij, med drugim spodbujena z državnimi naložbami v popoplavno obnovo in v Načrt za okrevanje in odpornost, ter z močno rastjo stanovanjskih investicij.
Hkrati naj bi se umirili tudi inflacijski pritiski, tuje povpraševanje pa bo okrevalo. Podobno se pričakuje se tudi zvišanje osebne potrošnje. Tudi v prihodnje naj bi se rast BDP še naprej postopoma krepila – v letu 2025 naj bi tako znašala 2,5 %, leto kasneje pa 2,6 %.
Inflacija v prihodnjih letih še neustaljena
Inflacija naj bi se po UMAR-jevih preračunih letos postopoma pomirila, a napovedujejo njeno ponovno okrepitev konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta. Povprečna inflacija naj bi tako letos padla na 2,7 %, se v letu 2025 zaradi izteka ukrepov za zajezitev visokih cen energentov povzpela nazaj na 3,4 %, v letu 2026 pa naj bi se ponovno umirila in prišla na 2,2 %.
Rast plač v zasebnem sektorju še vedno visoka
Letos se bo umirila nominalna rast povprečne bruto plače, a bo njena realna rast zaradi nižje rasti cen vendarle nekoliko višja. Zaradi pomanjkanja kadrov bo rast plač v zasebnem sektorju še vedno visoka, medtem ko bo v javnem precej nižja kot lani zaradi usklajevanja z plač inflacijo sredi leta. Sicer pa naj bi se rast plač v prihodnjih dveh letih zaradi umirjanja cen tudi sama počasi umirila.
Zaradi pomanjkanja delavcev je nižje tudi zaposlovanje
Umirjajo pa se tudi razmere na področju trga dela. Vidnejšo rast zaposlovanja bo še nekaj časa omejevalo pomanjkanje delovne sile, medtem ko naj bi bila brezposelnost vsaj še letos na podobni ravni, kot je bila lani. V prihodnjih dveh letih se pričakuje, da bo rast zaposlovanja spodbudila tuja delovna sila zahvaljujoč ukrepom na tem področju.
Zaostritev razmer v svetu zamajala slovenski izvoz
Ob negotovostih zaradi trenutnih razmer v svetu pa je veljavnost marsikaterih napovedi pod vprašajem. Zaostritev krize na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini bi po napovedih UMAR zaradi novih ponudbenih šokov negativno vplivala na izvozni del slovenskega gospodarstva, kateremu grozi tudi nadaljnje slabšanje konkurenčnosti zaradi stroškovnih pritiskov.
Še vedno ostajajo negotovosti tudi glede posledic zaradi lanskih poplav – a na drugi strani ostajajo možnosti odprte tudi za višjo gospodarsko rast na račun morebitnega hitrejšega zniževanja inflacije, uspešnejšega privabljanja delovne sile in učinkovitejšega črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.
