Zato se danes vse pogosteje postavlja vprašanje: kateri poklici bodo nosilci energetike prihodnosti – in ali jih Slovenija ima dovolj?
Energetski sektor se hkrati sooča z razogljičenjem, digitalizacijo in menjavo generacij, kar ustvarja izjemen pritisk na trg dela.
Staranje kadrov in pomanjkanje strokovnjakov
Slovenska energetska podjetja zaznavajo izrazite kadrovske izzive. Anketa med podjetji v energetski panogi kaže, da:
- 64 % podjetij opaža naraščajočo povprečno starost zaposlenih,
- 53 % podjetij ima težave pri zapolnjevanju ključnih delovnih mest,
- 56 % podjetij kot največjo težavo navaja pomanjkanje ustrezno usposobljenih kandidatov.
Razpisi za zaposlitev pogosto ostajajo odprti več mesecev, pri 20 % podjetij pa so ustrezne prijave zelo redke. To pomeni, da energetski prehod ni omejen z voljo ali kapitalom, temveč z razpoložljivostjo znanja.
Kateri profili so najbolj iskani?
Energetika prihodnosti potrebuje kombinacijo klasičnih tehničnih in novih digitalnih znanj. Med najbolj iskanimi profili izstopajo:
Inženirski poklici
- inženirji elektrotehnike,
- inženirji strojništva in energetike,
- strokovnjaki za jedrsko tehniko in obnovljive vire energije.
Ti profili ostajajo temelj energetskega sistema, vendar se njihove naloge vse bolj prepletajo z digitalnimi orodji in podatkovno analitiko.
Digitalni profili
- podatkovni analitiki,
- razvijalci energetskih aplikacij,
- strokovnjaki za kibernetsko varnost,
- specialisti za pametna omrežja in avtomatizacijo.
Digitalizacija energetike ustvarja povpraševanje po kadrih, ki razumejo tako tehnologijo kot energetske procese.
Operativni in terenski poklici
- elektromonterji,
- vzdrževalci omrežij,
- tehnični operaterji sistemov.
Hibridne kompetence: nova norma
Več kot 30 % novih delovnih mest v energetiki bo zahtevalo hibridne kompetence, ki združujejo:
- tehnično znanje,
- digitalne spretnosti,
- sposobnost vodenja projektov,
- komunikacijo in sodelovanje v interdisciplinarnih ekipah
Energetik prihodnosti ni več zgolj inženir, temveč povezovalec znanj, ki razume tehnologijo, regulativo, trajnostne cilje in družbene vplive projektov.
Mladi, vrednote in pričakovanja
Pri izbiri delodajalca mladi v energetiki ne iščejo le stabilnosti. Podjetja poročajo, da mlade najbolj pritegnejo:
- možnost osebnega in strokovnega razvoja,
- smiselnost dela in prispevek k družbi,
- fleksibilnost in kakovost delovnega okolja,
- vrednote podjetja.
Plača ni edini ali odločilni dejavnik. Energetika ima pri tem pomembno prednost: omogoča delo na projektih, ki neposredno vplivajo na trajnostni razvoj in kakovost življenja.
Vloga izobraževanja in sodelovanja z gospodarstvom
Energetska podjetja poudarjajo, da trenutni izobraževalni programi pogosto ne sledijo dovolj hitro potrebam sektorja. Kar 86 % podjetij ocenjuje, da programi nezadostno ali le delno ustrezajo dejanskim zahtevam.
Ključni ukrepi za dolgoročno stabilen kadrovski bazen vključujejo:
- tesnejše povezovanje izobraževalnih ustanov z gospodarstvom,
- štipendijske sheme za ključne poklice,
- več praktičnega usposabljanja,
- promocijo energetike kot poklica prihodnosti.