A čeprav se večina nas ob tem osredotoča predvsem na višino položnic, strokovnjaki opozarjajo, da je pomembnejše nekaj drugega: kako energijo uporabljamo.
Kot piše Podjetna Slovenija, podjetja v času negotovih cen energentov spreminjajo način razmišljanja o porabi energije. Veliko teh pravil pa lahko uporabimo tudi doma.
»Podjetja ne morejo upravljati tistega, česar ne merijo in nadzorujejo v realnem času,«
za Podjetna Slovenija opozarja direktor podjetja Opten.energy Tilen Šarlah.
Enako velja za gospodinjstva. Veliko ljudi še vedno ne ve:
- kateri aparati porabijo največ,
- kdaj je poraba najvišja,
- koliko energije gre za ogrevanje,
- koliko za hlajenje,
- koliko za »skrite« porabnike.
Že preprosto spremljanje porabe lahko pokaže, kje nastajajo največje izgube.
Čas porabe elektrike
Na energetskem trgu postaja vse pomembnejši čas porabe elektrike. Kot opozarjajo na Agenciji za energijo, ne bo več ključno le vprašanje povprečne cene elektrike, ampak predvsem, kdaj se energija porablja.
To je področje, kjer lahko nekaj naredimo tudi doma:
- pralni ali pomivalni stroj vključimo ponoči ali zgodaj zjutraj,
- električni avto polnimo izven konic,
- večje porabnike uporabljamo takrat, ko je elektrika cenejša,
- poleti zmanjšamo uporabo klimatskih naprav v najbolj obremenjenih urah.
Razlike med najdražjimi in najcenejšimi urami bodo po ocenah strokovnjakov v prihodnje še večje.
Energija ni več “fiksen strošek”
Po besedah Tilna Šarlaha za Podjetno Slovenio je ena največjih napak prepričanje, da je energija fiksen strošek, o katerem razmišljamo le enkrat letno, ko pride poračun.
To razmišljanje se spreminja tudi pri gospodinjstvih. Vedno več ljudi razmišlja o:
- sončnih elektrarnah,
- hranilnikih energije,
- boljšem upravljanju ogrevanja,
- energetski prenovi domov,
- dolgoročni stabilnosti stroškov.
Prav hranilniki energije in lastni viri bodo po ocenah energetskih strokovnjakov igrali vse večjo vlogo pri zmanjševanju izpostavljenosti cenovnim šokom.
V času, ko energetski trg postaja vse bolj podoben finančnim trgom, se zdi, da bo tudi za gospodinjstva vse manj pomembno le vprašanje “koliko”, in vse bolj vprašanje “kdaj in kako”.
