Fotografija je simbolična, stock.adobe.com
Po delovnih srečanjih s predstavniki investitorjev ter ločeno civilnih iniciativ, ki nasprotujejo gradnji vetrnic, so na ministrstvu odločeni, da izboljšajo dialog.
Več vključevanja javnosti
Državni sekretar Peter Lovšin je poudaril, da ministrstvo pri presoji projektov izhaja iz veljavne zakonodaje, strokovnih podlag, javnega interesa in energetskih usmeritev države. Ob tem je izpostavil pomen preglednih postopkov, zgodnjega vključevanja javnosti in odprte komunikacije med državo, investitorji ter lokalnimi skupnostmi.
Z ministrstva so sporočili, da so tako predstavniki investitorjev kot tudi civilnih iniciativ ocenili, da je bilo v preteklosti premalo neposrednega dialoga, transparentnosti in jasnega komuniciranja. Prav zato želijo v prihodnje postopke voditi bolj predvidljivo in z več vključevanja javnosti.
Revizija načrtov o tem, kje bodo nove vetrne elektrarne
Najpomembnejša napoved po srečanju je revizija že sprejetih in aktualnih državnih prostorskih načrtov, ki se nanašajo na umeščanje vetrnih elektrarn.
Ministrstvo bo pregledalo tudi postopke ter tehnično dokumentacijo v primerih, kjer potekajo integralni postopki izdaje gradbenih dovoljenj.
To, kot so pojasnili, ne pomeni ustavitve vseh projektov, temveč preverjanje, ali postopki potekajo skladno s predpisi in ali zagotavljajo ustrezno varstvo okolja ter javni interes.
Kje trenutno načrtujejo vetrne elektrarne?
V Sloveniji je več projektov v različnih fazah priprave, vendar jih večina ni prišla do zaključka prostorskega postopka.
Najdlje je prišla vetrna elektrarna Ojstrica, za katero je bila uredba o državnem prostorskem načrtu sprejeta že leta 2024.
Poleg tega investitorji že več let pripravljajo tudi druge projekte na območjih z ugodnimi vetrnimi razmerami, predvsem na delu Primorske, Notranjske in vzhodne Slovenije, vendar številni ostajajo v zgodnjih fazah zaradi zahtevnih okoljskih presoj, usklajevanja z občinami ter nasprotovanja dela lokalnega prebivalstva.
Zakaj so vetrne elektrarne tako problematične?
Zagovorniki poudarjajo, da bo Slovenija brez dodatnih obnovljivih virov energije težko dosegla podnebne in energetske cilje ter zmanjšala odvisnost od uvoza električne energije.
Nasprotniki pa opozarjajo predvsem na vplive na krajino, naravo, ptice in netopirje, hrup, kakovost bivanja ter turizem. Prav umeščanje v prostor je zato eden najbolj zahtevnih delov razvoja energetskih projektov.
Na ministrstvu poudarjajo, da želijo prihodnje odločitve sprejemati na podlagi strokovnih podlag ter hkrati ob iskanju ravnotežja med razvojnimi potrebami države, varstvom okolja in interesi lokalnih skupnosti.