Osnovna infrastruktura, oskrba z elektriko, postaja za del prebivalstva tudi finančno breme.
Evropske države, tudi Slovenija, pospešeno vlagajo v elektrifikacijo prometa in ogrevanja. Cilj je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, vendar ta prehod prinaša tudi višje investicije v omrežja, obnovljive vire in podporne sisteme.
Po podatkih Evropske komisije je prav širitev električnih omrežij eden ključnih izzivov zelenega prehoda, saj zahteva velike finančne vložke, ki se delno odražajo tudi v cenah za končne uporabnike.
Hkrati Mednarodna agencija za energijo opozarja, da se bo globalno povpraševanje po elektriki v prihodnjih letih še povečalo, predvsem zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja.
Elektrika kot socialno vprašanje
Po ocenah Eurostat se je v zadnjih letih povečal delež gospodinjstev, ki težko pokrivajo stroške energije.
V nekaterih državah so se že odzvali z ukrepi. V Avstriji so uvedli socialno tarifo za elektriko, ki ranljivim skupinam omogoča nižjo ceno do določene porabe. Podobni ukrepi se pojavljajo tudi drugod po Evropi.
Tudi v Sloveniji se vse pogosteje odpira razprava o tem, kako zagotoviti, da prehod v zeleno energijo ne bo dodatno obremenil najranljivejših.
Večja poraba, večja odvisnost
Elektrika postaja in je že osrednji energent – za ogrevanje, mobilnost in delovanje gospodinjstev. To povečuje odvisnost od stabilnega in cenovno dostopnega sistema.
Kot opozarja Mednarodna agencija za energijo, mora biti energetski prehod usklajen s socialnimi politikami, sicer lahko poveča neenakosti.
Vprašanje ni več, ali bo prišlo do energetskega prehoda, temveč kako bo razdeljeno njegovo breme. Investicije v infrastrukturo, subvencije in prilagoditve sistemov bodo morale nekdo financirati.
Evropska komisija poudarja, da morajo države pri oblikovanju politik zagotoviti pravično porazdelitev stroškov ter zaščititi ranljive skupine.
