Po navedbah britanskega časnika The Independent je letos po svetu gorelo že več kot 150 milijonov hektarov površin v okoli 80 državah. To je več kot skupna površina Francije, Španije in Nemčije.
Obsežnost je letos je drugačna na račun razširjenosti intudi intenzivnosti.
Strokovnjaki iz World Weather Attribution opozarjajo, da najhujši požarni dogodki postajajo ekstremnejši kot še pred razmeroma kratkim časom.
Podobno ugotavlja evropska služba Copernicus. Zahodna Evropa je imela letos najbolj vroče obdobje junij–julij v zgodovini meritev, dolgotrajna vročina pa se je prekrivala z izrazito sušo in izjemno nizko vlažnostjo tal.
Evropa: požarna nevarnost se širi proti severu
V Evropski uniji je letos do 16. avgusta zgorelo že več kot 580.000 hektarov površin, kažejo najnovejši podatki Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare EFFIS. To je precej nad dvajsetletnim povprečjem za ta del leta.
Na Hrvaškem je 13. avgusta velik požar pri Lokvi Rogoznici ponoči prodrl proti Omišu in zajel tudi naseljena območja. Po poročanju Reutersa je umrla ena oseba, približno 40 jih je bilo poškodovanih, okoli 1.200 prebivalcev in turistov pa so morali evakuirati.
Hrvaški gasilci so se istočasno spopadali še z drugimi požari, med drugim na številnih otokih in na Pelješcu.
Še bolj nenavaden je prizor iz Belgije, kjer je v naravnem rezervatu Visoko barje oziroma Hautes Fagnes zgorelo okoli 3.000 hektarov resave, šotišč in gozda. Gre za največji zabeleženi požar v državi, več kot dvakrat večji od prejšnjega rekorda iz leta 2011. Ogenj se je približal nemški meji, evakuiranih je bilo okoli 600 ljudi, pri gašenju pa so poleg belgijskih ekip sodelovali gasilci in letalske sile iz več evropskih držav.
Veliki požari so prizadeli tudi Španijo, v Grčiji sta na otoku Salamina umrla dva človeka, več kot 500 ljudi pa so morali evakuirati, deloma tudi po morju. Tudi Turčija je letos beležila več velikih požarov, zlasti v turističnih provincah Antalya in Muğla, kjer so konec julija evakuirali prebivalce in zapirali ceste.
V Franciji so požari letos prizadeli predvsem jugozahod države in območje okoli Bordeauxa ter Landes. Tudi Nemčija je avgusta evakuirala več tisoč ljudi zaradi požarov na zahodu države, medtem ko so gasilci ob pomoči dežja pozneje dosegli napredek pri požaru v gozdu Hürtgen.
V Veliki Britaniji je leto 2026 že podrlo rekorde po številu požarov v naravi.
Copernicus opozarja, da je bistvena prav širitev požarne nevarnosti proti severu.
Severna Amerika: rekordno pustošenje ognja
V Kanadi je letos zgorelo že več milijonov hektarov. Posebej dramatične so razmere v Britanski Kolumbiji. Požar Bald Range je v nekaj dneh narasel na okoli 184 kvadratnih kilometrov, uničil hiše. Premier Britanske Kolumbije David Eby je opozoril, da je hitrost širjenja požara presegla celo obstoječe modele in da bi lahko takšna hitrost postala nova realnost požarnih sezon.
Tudi ZDA imajo izjemno požarno sezono. Po podatkih ameriškega National Interagency Fire Center je do 12. avgusta zgorelo približno 2,6 milijona hektarov, kar je bil najvišji obseg za ta datum v zgodovini evidenc.
Do sredine avgusta so ameriški gasilci obravnavali že več kot 46.500 požarov.
Afrika: sever celine v primežu vročine in ognja
Požari so julija zajeli tudi Tunizijo, Alžirijo in Maroko. Evropski mediji so poroačali, da so v Alžiriji oblasti v enem obdobju beležile 56 požarov. V Tuniziji so v samo dveh dneh, med 20. in 22. julijem. zabeležili okoli 900 požarov.
Azija: od Sibirije do Indonezije
V Sibiriji so požari letos ponovno zajeli velika območja.
Indonezija se spopada z gozdnimi in šotnimi požari v več provincah, oblasti pa naj bi začele celo s sejanjem oblakov, da bi z umetno spodbujenim dežjem zmanjšale nevarnost požarov in širjenje dima.
Na zahodnem Kalimantanu so se požari avgusta približali na manj kot sto metrov rehabilitacijskemu centru za orangutane, zaradi česar so morali okoli 60 živali premestiti v varnejši del centra.
Južna Amerika: Čile je leto začel s smrtonosnimi požari
Na južni polobli so veliki požari izbruhnili že januarja. Po analizi World Weather Attribution je v Čilu zgorelo več kot 64.000 hektarov, uničenih je bilo najmanj tisoč domov, umrlo pa je več kot 20 ljudi.
Raziskovalci World Weather Attribution so ugotovili, da so podnebne spremembe bistveno povečale verjetnost vročih in suhih razmer, ki so omogočile tako hitro širjenje požarov v Čilu in Argentini.
Avstralija: požarna sezona še zdaleč ni končana
Tudi v Avstraliji so satelitski podatki avgusta zaznali večje požare. Sistem GDACS je med drugim 9. avgusta evidentiral požar, ki je zajel okoli 12.700 hektarov površin.
Avstralske oblasti so že pred letošnjo sezono opozarjale na nadpovprečno požarno nevarnost v delih Novega Južnega Walesa, Viktorije, Južne in Zahodne Avstralije.
Zakaj so letošnji požari tako obsežni in intenzivni?
Copernicus ugotavlja, da je bila zahodna Evropa junija in julija 2,79 stopinje Celzija toplejša od povprečja 1991–2020, hkrati pa so bila tla ponekod še bolj suha kot med veliko evropsko sušo leta 2022.
Iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi opozarjajo na nevaren povratni učinek: ko se tla izsušijo, izgubijo del sposobnosti naravnega hlajenja, zato se zrak še lažje segreva, vročina pa dodatno stopnjuje sušo.
Pri požarih je pomembno tudi razlikovati med vzrokom vžiga in razmerami, zaradi katerih se požar spremeni v katastrofo. Velik delež evropskih požarov zaneti človek, toda visoke temperature, dolgotrajna suša, nizka vlažnost in veter odločajo o tem, kako hitro in silovito se bodo plameni širili.