Zdravstvene ustanove so precej manj navdušen nad takšnim »zdravljenjem« ran.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) priporoča, da se z odprto rano ne kopamo oziroma jo pred stikom z morsko vodo prekrijemo z vodoodpornim obliže, kar je tudi splošno priporočilo zdravnikov pri nas.
Od kod prepričanje, da morje zdravi rane?
V zdravstvu se za izpiranje ran uporablja sterilna fiziološka raztopina, ki vsebuje natrijev klorid. Toda fiziološka raztopina in voda v morju nista ista stvar, ne glede na sol.
Fiziološka raztopina je pripravljena v nadzorovanih razmerah, je sterilna in vsebuje približno 0,9 odstotka soli. Morska voda vsebuje precej več soli, predvsem pa v njej živijo tudi bakterije in drugi mikroorganizmi. Zato dejstva, da se za čiščenje ran uporablja fiziološka raztopina, ni mogoče prenesti na kopanje v morju.
Pregled raziskav o čiščenju ran je pokazal, da se lahko pri številnih ranah namesto sterilne fiziološke raztopine uporabi tudi čista pitna voda. Dokazov, da bi bila za celjenje koristna voda iz morja, pa v znanosti ni.
Občutek, da morje rano »posuši«, je lahko povezan z visoko vsebnostjo soli. Toda bolj suha površina še ne pomeni, da se tkivo celi hitreje ali da je rana razkužena.
Glavni razlog za previdnost so bakterije v morskem okolju. Med njimi so E.coli pa tudi bakterije iz rodu Vibrio, ki naravno živijo v nekaterih obalnih in somornih vodah. V telo lahko vstopijo tudi skozi ureznino, odrgnino, kirurško rano …
Majhna praska ni enaka globlji ali specifični rani
Pri oceni tveganja je pomembno, za kakšno poškodbo gre. Površinska praska, na kateri se je že naredila nova plast kože, ni primerljiva z globoko ureznino, krvavečo odrgnino ali svežo operacijsko rano.
Britanska nacionalna zdravstvena služba v navodilih po operacijah odsvetuje plavanje, dokler se rana ne zapre in zaceli. Razlog ni le možnost okužbe. Daljše namakanje lahko zmehča kožo in robove rane ter vpliva na oblogo ali šive. Podobno velja npr. za rane pri diabetikih ali druge kronične rane.
Pri povsem površinski, že skoraj zaprti odrgnini je verjetnost zapleta pri zdravem človeku manjša. Vendar uradne zdravstvene smernice tudi v tem primeru morske vode ne predstavljajo kot način zdravljenja. Priporočajo zaščito z vodoodpornim obližem, če je stik z vodo neizogiben.
Kdo mora biti še posebej previden?
Okužbe ran po stiku z morsko vodo so lahko nevarnejše pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, kronično boleznijo jeter, sladkorno boleznijo in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi. Pri njih lahko okužba napreduje hitreje in ima težji potek.
Posebna previdnost je potrebna pri ranah na stopalih ljudi s sladkorno boleznijo, kroničnih razjedah, večjih odrgninah, ranah po operaciji ter poškodbah, v katerih so lahko ostali pesek, kamenčki ali drugi tujki.
Kopanje ni smiselno niti takrat, ko je rana že pordela, otekla, topla, vse bolj boleča ali se iz nje izceja tekočina. To so lahko znaki okužbe, ki jih morje ne bo pozdravilo.
Če se poškodba zgodi šele v vodi, denimo zaradi ostrega kamna ali školjke, je smiselno kopanje prekiniti, rano očistiti in odstraniti vidno umazanijo. Globoke, močno krvaveče ali razprte rane potrebujejo ustrezno zdravstveno oskrbo.
Hitra zdravniška pomoč je potrebna tudi, če se po stiku z morsko vodo pojavijo hitro napredujoča rdečina, izrazita oteklina, huda bolečina, mehurji, vročina ali splošno slabo počutje. CDC pri sumu na okužbo z bakterijami Vibrio odlašanje izrecno odsvetuje.
Pri majhni, površinski in skoraj zaceljeni praski je tveganje bistveno manjše, še posebej pri sicer zdravem človeku. Toda tudi takrat morska voda ni terapija.
Če se kopanju ne želimo odpovedati, zdravstvene ustanove priporočajo dobro nameščeno vodoodporno zaščito ter čiščenje rane s čisto vodo po prihodu iz morja.
Za konec pa še, kar nam je neuradno povedal zdravnik, ki ne želi biti imenovan: »Reči moram, da se z rano ne smete kopati ne v morju, ne v bazenu, zaradi možnosti okužbe. Ampak, če bil jaz na morju na dopustu, bi se kopal.«
Izkušnja, da se je rana na morju lepo zacelila, je lahko povsem resnična. Manj utemeljen pa je sklep, da jo je zacelila prav morska voda. Rana se je lahko zacelila kljub kopanju, ne zaradi njega.