Po Evropi divjajo tudi neurja s točo in hudourniškimi poplavami. Na prvi pogled se zdi, kot da se je vremenu zmešalo. Meteorologi pa opozarjajo, da gre pravzaprav za različne obraze istega atmosferskega sistema.
Ognjeni tornado ni znanstvena fantastika
V okolici Bordeauxa so ob velikih gozdnih požarih prvič v Franciji opazili pojav, ki mu pravijo firenado oziroma ognjeni vrtinec. Nastane, ko izjemna vročina požara segreje zrak nad tlemi, ta začne silovito naraščati in se zavrti v vrtinec.
Vodilni mednarodni meteorolog pri AccuWeather Jason Nicholls pojasnjuje, da veliki požari ustvarjajo ogromne količine vročega zraka in dima. Ko se ta dviga visoko v ozračje, lahko nastanejo posebni oblaki, imenovani pirokumulusi, ob zelo intenzivnih požarih pa celo pirokumulonimbusi – požarni oblaki, ki ustvarijo lastno vreme, strele in močne vetrove. Ti lahko zanetijo nove požare in dodatno otežijo gašenje.
Francoska zveza gasilcev je požarni oblak nad Bordeauxom označila za pojav brez primere v državi.
Od kje pa potem v Grčiji sneži?
Na drugi strani Evrope so v gorovjih nad Grčijo opazili sneg, medtem ko so nižje ležeča območja doživljala močne nalive. Meteorologi poudarjajo, da to ni protislovje. Nad zahodno Evropo se je oblikovalo območje zelo toplega zraka, ki ga zadržuje značilna postavitev zračnih tokov oziroma “omega blok”. Na njegovem robu pa proti jugovzhodu prodira precej hladnejši zrak. Tam, kjer se srečata zelo topel in zelo hladen zrak, nastajajo močna neurja, toča in na dovolj veliki nadmorski višini celo sneženje.
Kot pojasnjuje britanski meteorolog dr. Simon Keeling za The Independent, se ob velikih količinah nakopičene toplote sprosti ogromno energije. Če je prisotna še vlaga, nastanejo izjemno razvite nevihtne celice z debelo točo, močnimi nalivi in poplavami.
Bolj ko je vroče, močnejša so neurja
Britanski Met Office opozarja, da so silovita neurja po obdobjih ekstremne vročine povsem običajen meteorološki razvoj. Kar je letos drugače, so predvsem temperature, ki so marsikje tudi okoli 10 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem, zato imajo nevihte na voljo še bistveno več energije.
Evropa se segreva hitreje od vseh drugih celin
Po podatkih evropskih meteoroloških služb in Reutersovega pregleda razmer je Evropa danes najhitreje segrevajoča se celina na svetu. Dolgo so opozarjali, zdaj pa znanstveniki že preuranjeno opažajo, da podnebne spremembe ne povzročajo zgolj več vročinskih valov, temveč tudi večjo verjetnost za požare, dolgotrajne suše in hkrati zelo intenzivne nevihte.
To pojasnjuje tudi letošnje dogajanje: medtem ko se v Franciji in Španiji gasilci borijo z velikanskimi požari, se na Balkanu vrstijo neurja s točo, v Angliji se zaradi izjemne suše uvajajo omejitve porabe vode, v Srbiji pa je Donava dosegla najnižji vodostaj po letu 1946.
Na videz nepovezane vremenske anomalije so zgolj različne posledice istega vse bolj nestabilnega podnebnega sistema – sistema, v katerem postajajo tako vročinski rekordi kot tudi izjemno močna neurja vse pogostejši del evropskega poletja.