Razlog je predvsem pomanjkanje padavin in vztrajne visoke temperature, zaradi katerih se pretoki rek znižujejo.
Po podatkih ARSO je večina slovenskih rek sicer za ta letni čas na običajno nizki vodnatosti, vendar nekatere že izrazito odstopajo.
Med njimi posebej izpostavljajo:
- Muro, ki je za to obdobje leta izrazito malo vodnata
- Sava s pritoki v zgornjem toku
- Ljubljanica in
- Soča.
»Reke po državi imajo male in ustaljene pretoke,«
v zadnji hidrološki napovedi navaja ARSO.
Ob tem dodajajo, da se bo zaradi suhega vremena vodnatost v prihodnjih dneh še naprej zmanjševala.
Nizka vodnatost in posledice
Nizki pretoki ne pomenijo le manj vode v rekah. V poletnih mesecih lahko povzročijo tudi:
- Še hitrejše segrevanje vode,
- manj raztopljenega kisika,
- večji stres za ribe in druge vodne organizme,
- večjo občutljivost rek na onesnaženje, saj je za redčenje onesnažil na voljo manj vode.
Dolgotrajna obdobja nizkih pretokov lahko vplivajo tudi na oskrbo z vodo, namakanje v kmetijstvu in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, predvsem če se sušno obdobje nadaljuje.
Po meteoroloških napovedih večjih in dolgotrajnih padavin, ki bi bistveno izboljšale hidrološke razmere, za zdaj ni na vidiku.
Posamezne plohe ali nevihte lahko lokalno začasno zvišajo pretoke manjših vodotokov, vendar praviloma ne vplivajo na splošno stanje vodnatosti po državi.