Živali lovijo zaradi mesa, tradicionalne medicine, nakita in prestižnih izdelkov, številne pa končajo tudi v kletkah zasebnih zbirateljev.
Povpraševanje ustvarjajo tudi ljudje, ki si za vsako ceno želijo eksotičnega hišnega ljubljenčka, ne glede na njegov izvor, potrebe ali trpljenje med prevozom.
Nezakonita trgovina z divjimi živalmi je večmilijardni posel
Interpol njeno letno vrednost ocenjuje na do 20 milijard ameriških dolarjev. Starejša ocena Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) navaja razpon od 7 do 23 milijard dolarjev letno za nezakonito trgovino s prostoživečimi rastlinami in živalmi, brez lesa in ribištva.
Kupci niso le kriminalne združbe in preprodajalci. Na koncu trgovskih verig so tudi obiskovalci restavracij, kupci tradicionalnih pripravkov, zbiratelji dragocenih predmetov, lastniki eksotičnih živali in ljudje, ki želijo z redkimi izdelki pokazati svoje premoženje.
Poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) World Wildlife Crime Report 2024 opozarja, da nezakonita trgovina prizadene na tisoče vrst. Naslednjih deset je med njenimi posebej prepoznavnimi oziroma dokumentiranimi žrtvami.
1. Luskavci – zaradi lusk in mesa
Luskavci, ki živijo v Afriki in Aziji, so tarče krivolova predvsem zaradi lusk in mesa. Njihove luske so iz keratina, enake beljakovine, iz katere so človeški nohti, vendar jih na nekaterih trgih prodajajo kot sestavino tradicionalnih zdravil.
- Kdo jih kupuje? Pomemben del povpraševanja prihaja iz Kitajske in Vietnama, kjer luske kupujejo za tradicionalne pripravke, meso pa se prodaja tudi v restavracijah kot draga specialiteta oziroma statusni simbol. Del povpraševanja obstaja tudi na afriških trgih.
Med operacijo Thunder 2024 so nigerijski cariniki zasegli 4472 kilogramov luskavčevih lusk. Zaradi počasnega razmnoževanja populacije težko nadomestijo izgube.
2. Sive papige žako – zaradi sposobnosti govorjenja
Afriške sive papige so med najbolj iskanimi pticami v trgovini z eksotičnimi hišnimi ljubljenčki. Zaradi inteligence in sposobnosti posnemanja človeškega govora dosegajo visoke cene.
- Kdo jih kupuje? Predvsem zasebni lastniki eksotičnih ptic in trgovci z živalmi. Med pomembnimi trgi je bila Južna Afrika, ki jo UNODC navaja kot kupca papig iz Demokratične republike Kongo in trgovsko središče za nadaljnjo prodajo. Povpraševanje obstaja tudi v Evropi, na Bližnjem vzhodu in drugod.
Lovci iz narave odvzemajo tudi mladiče, trgovci pa jih prevažajo v prenatrpanih zabojnikih. Žakoji so izrazito družabne in dolgožive ptice, zato njihova prodaja kot zanimivosti za domačo dnevno sobo pogosto pomeni tudi desetletja neprimernega življenja v ujetništvu.
3. Evropske jegulje – tihotapljenje v Azijo
Ena najbolj donosnih oblik nezakonite trgovine z živalmi se začne v evropskih rekah. Tihotapci lovijo mlade, skoraj prozorne jegulje, imenovane steklene jegulje, in jih prevažajo v Azijo.
- Kdo jih kupuje? Predvsem azijski ribogojci, ki mlade jegulje vzredijo do tržne velikosti, nato pa jih prodajo restavracijam, trgovcem in potrošnikom. Pomembna trga sta Kitajska in Japonska, kjer je jegulja cenjena prehranska specialiteta.
Trgovina posebej zadeva Francijo, Španijo in Portugalsko. Izvoz evropske jegulje iz EU je prepovedan, vrsta pa je kritično ogrožena.
4. Indijske zvezdaste želve – zaradi privlačnega oklepa
Indijska zvezdasta želva ima izrazit oklep z rumenkastimi zvezdastimi vzorci. Prav njen videz je razlog, da jo tihotapci odvzemajo iz narave.
- Kdo jih kupuje? Zasebni zbiratelji in ljubitelji eksotičnih plazilcev, predvsem na azijskih trgih. Želve se prodajajo kot hišni ljubljenčki, pri čemer lahko kupec težko prepozna, ali je žival zakonito vzrejena ali nezakonito odvzeta iz narave.
Želve iz Indije in Šrilanke pogosto potujejo skrite v prtljagi ali pošiljkah. Potrebujejo ustrezne življenjske razmere, prehrano in dolgoletno oskrbo.
5. Morski konjički – posušeni za zdravila in spominke
Morski konjički so tarče trgovine tako v živi kot posušeni obliki.
- Kdo jih kupuje? Največje povpraševanje po posušenih morskih konjičkih je povezano s tradicionalno medicino na Kitajskem in drugih azijskih trgih. Kupujejo jih tudi trgovci s spominki, medtem ko žive živali prodajajo akvaristom.
Dodatno težavo povzroča njihov ulov v ribiških mrežah, kjer pogosto končajo kot prilov. Zaradi razpršene trgovine in številnih vrst je nadzor nad njihovim izvorom zahteven.
6. Tigri – od kosti do nezakonitih zasebnih zbirk
Tigri so žrtve trgovine s kožami, kostmi, zobmi in drugimi deli telesa.
- Kdo jih kupuje? Kupci tradicionalnih pripravkov iz tigrovih kosti, zbiratelji kož in trofej ter premožni posamezniki, ki redke živali ali njihove dele kupujejo kot statusne simbole. Pomembno povpraševanje je dokumentirano na Kitajskem in v Vietnamu. Žive tigre kupujejo tudi nezakoniti zasebni živalski vrtovi in zbiratelji.
Kriminal ni omejen na Azijo. Med operacijo Thunder 2024 so na Češkem v domnevno nezakonitem vzrejnem obratu odkrili osem tigrov, starih od dveh mesecev do dveh let.
7. Nosorogi – zaradi rogov
Rogovi nosorogov so na nezakonitih trgih iskani predvsem zaradi uporabe v tradicionalni medicini in kot prestižni predmeti. Čeprav so zgrajeni pretežno iz keratina, jim kupci pripisujejo zdravilne lastnosti, ki niso znanstveno dokazane.
- Kdo jih kupuje? Pomembna končna trga sta Vietnam in Kitajska. Rogove kupujejo uporabniki tradicionalnih pripravkov, zbiratelji in premožni kupci, ki jih uporabljajo tudi za razkazovanje statusa ali kot draga darila.
Krivolov je posebej resen problem v južni Afriki. Med operacijo Thunder 2024 so v Katarju prestregli osem nosorogovih rogov v prtljagi potnika, ki je potoval iz Mozambika proti Tajski.
8. Afriški sloni – zaradi slonovine
Slonovina je že desetletja eden najbolj prepoznavnih izdelkov nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Iz okljev izdelujejo nakit, okrasne predmete in rezbarije.
- Kdo jo kupuje? Predvsem kupci nakita, rezbarij, dragocenih daril in zbirateljskih predmetov. Med pomembnimi končnimi trgi so bile azijske države, zlasti Kitajska in Vietnam, čeprav so prepovedi zakonito prodajo močno omejile. Nezakonito povpraševanje kljub temu ostaja.
Posledice niso omejene na število ubitih živali. Sloni imajo pomembno vlogo pri širjenju semen in oblikovanju življenjskega prostora, zato njihovo izginjanje vpliva tudi na druge vrste.
9. Žarkaste želve – izginjanje z Madagaskarja
Žarkasta želva z Madagaskarja je prepoznavna po temnem oklepu s svetlimi žarkastimi vzorci. Zaradi videza je priljubljena med zbiratelji eksotičnih živali, lovijo pa jo tudi za prehrano.
- Kdo jih kupuje? Predvsem zbiratelji redkih plazilcev in lastniki eksotičnih hišnih ljubljenčkov v Aziji in drugih delih sveta. Del živali konča tudi na domačem prehranskem trgu Madagaskarja.
Gre za kritično ogroženo vrsto, katere populacije zmanjšujejo nezakonito zbiranje in izguba življenjskega prostora. Želve se razmnožujejo počasi, zato lahko množični odvzemi iz narave povzročijo dolgotrajno škodo.
10. Ribe totoaba – trgovina, ki ogroža še drugo vrsto
Totoaba živi v Kalifornijskem zalivu v Mehiki. Tihotapci jo lovijo zaradi plavalnega mehurja, ki na nezakonitih trgih dosega visoke cene.
- Kdo jih kupuje? Predvsem premožni kupci na Kitajskem in v Hongkongu, kjer posušene plavalne mehurje uporabljajo v tradicionalnih pripravkih, dragih jedeh, kot darila in tudi kot prestižno blago za shranjevanje vrednosti.
Posebnost te trgovine je njena posredna žrtev: kalifornijska pliskavka oziroma vakita, ena najbolj ogroženih morskih sesalskih vrst na svetu.
Pliskavke se zapletajo v zabodne mreže, uporabljene pri nezakonitem ribolovu totoab. Tako povpraševanje po enem delu telesa ribe prispeva tudi k nevarnosti izumrtja povsem druge živalske vrste.
Preberite tudi: Temna stran planeta: 10 krajev, kjer je dež postal nevaren