Za dragimi specialitetami, ki jih strežejo v prestižnih restavracijah in prodajajo kot redke delikatese, se skrivajo tudi izjemno krute prakse.
1. Foie gras – prisilno pitanje gosi in rac
Foie gras oziroma zamaščena gosja ali račja jetra veljajo za eno najbolj znanih francoskih delikates. Za kilogram vrhunskega izdelka lahko kupci odštejejo več sto evrov.
Pri tradicionalni proizvodnji ptice večkrat dnevno prisilno hranijo s pomočjo cevi, vstavljene v požiralnik. Namen je povzročiti izrazito povečanje jeter zaradi kopičenja maščobe. Takšno pitanje lahko povzroča poškodbe, težave pri gibanju in druge zdravstvene posledice.
Zaradi pomislekov glede dobrobiti živali je prisilno pitanje v številnih evropskih državah prepovedano, medtem ko se proizvodnja nadaljuje predvsem v Franciji in nekaterih drugih državah.
2. Juha iz plavuti morskih psov – prestiž, zaradi katerega izginjajo plenilci oceanov
Juha iz plavuti morskih psov je tradicionalna prestižna jed, zlasti na kitajskih slavjih in poslovnih banketih. Posamezna skleda lahko v dragih restavracijah stane več kot sto evrov.
Najbolj sporna je praksa odstranjevanja plavuti ulovljenim morskim psom, pri kateri živali včasih še žive odvržejo nazaj v morje, kjer ne morejo več normalno plavati in poginejo.
Po podatkih znanstvene raziskave, objavljene v reviji Science leta 2024, je zaradi ribolova vsako leto ubitih približno 80 milijonov morskih psov. Vsi sicer niso ulovljeni zaradi plavuti, vendar trgovina z njimi ostaja velik dejavnik izkoriščanja teh živali.
3. Ortolan – drobna ptica, ki je postala simbol kulinarične krutosti
Vrtni strnad oziroma ortolan je majhna ptica pevka, ki je v francoski visoki gastronomiji nekoč veljala za izjemno prestižno specialiteto.
Ptice so tradicionalno lovili, jih zadrževali v ujetništvu in pitali, nato pa utopili v žganju, najpogosteje armagnacu. Postregli so jih cele, jedci pa so jih po običaju zaužili skoraj v enem grižljaju, pogosto s prtičem čez glavo.
Lov in prodaja ortolanov za prehrano sta v Franciji prepovedana, saj gre za zaščiteno vrsto. Kljub temu so naravovarstvene organizacije v preteklosti dokumentirale nadaljevanje nezakonitega lova.
4. Sannakji – korejska specialiteta z migetajočimi lovkami
Sannakji je korejska jed iz sveže usmrčene in razrezane majhne hobotnice. Lovke se zaradi preostale živčno-mišične aktivnosti pogosto premikajo še na krožniku.
Pomembno je razlikovati med takšno pripravo in primeri, ko žival razrežejo še živo. Oboje odpira vprašanja o ustreznem načinu usmrtitve.
Hobotnice imajo razvit živčni sistem, se učijo, rešujejo probleme in se odzivajo na škodljive dražljaje. Znanstvene raziskave podpirajo ugotovitev, da so sposobne občutiti bolečino.
Sannakji ni nujno draga jed, je pa zaradi nenavadnega načina postrežbe postala tudi kulinarična atrakcija.
5. Jastogi – še žive začnejo kuhati
Jastogi so stalnica prestižnih restavracij, kjer lahko cena posameznega obroka doseže več sto evrov.
Tradicionalno so jih pogosto kuhali žive, ker se je tako zagotavljala svežina mesa. Toda raziskave o živčnem sistemu deseteronožnih rakov kažejo, da obstajajo tehtni dokazi o njihovi sposobnosti občutenja bolečine.
Zato so nekatere države uvedle strožja pravila za njihovo usmrtitev. Švica je denimo prepovedala kuhanje živih jastogov brez predhodnega omamljanja.
Pri sodobnejših postopkih se uporabljajo tudi električne naprave za omamljanje, vendar njihova uporaba ni povsod obvezna.
6. Ikizukuri – sashimi iz žive ribe
Ikizukuri je posebna oblika japonskega sashimija, pri kateri kuhar ribo pripravi, ko je še živa oziroma neposredno po usmrtitvi. V nekaterih različicah je žival med pripravo še živa, kar je posebej sporno.
Jed se povezuje s prestižnimi restavracijami, ki poudarjajo izjemno svežino sestavin in spretnost kuharja.
Raziskave kažejo, da imajo ribe razvite sisteme za zaznavanje škodljivih dražljajev in da številne vrste izkazujejo vedenjske odzive, skladne z doživljanjem bolečine.
7. Kaviar –ikre, zaradi katerih ubijajo jesetre
Kaviar iz jesetrovih iker je že stoletja simbol bogastva. Najdražje vrste dosegajo več tisoč evrov za kilogram, posebej cenjen pa je kaviar beluge.
Pri tradicionalnem pridobivanju kaviarja samico jesetra usmrtijo in ji odstranijo ikre. Obstajajo tudi metode pridobivanja brez usmrtitve, vendar so nekateri postopki invazivni in lahko povzročajo stres ter poškodbe.
Visoke cene spodbujajo tudi nezakonit ribolov. Organizacija TRAFFIC opozarja, da se kaviar iz ogroženih divjih jesetrov pogosto prodaja z lažnimi oznakami izvora. Posebej problematično je povpraševanje po redkem kaviarju iz divjine, čeprav kupci njegove kakovosti pogosto ne znajo razlikovati od gojenega.
8. Kopi luwak – luksuzna kava iz iztrebkov ujetih cibetovk
Kopi luwak je ena najdražjih kav na svetu. Pridobivajo jo iz kavnih zrn, ki so prešla skozi prebavni sistem azijske palmove cibetovke. Skodelica lahko v prestižnih lokalih stane tudi več kot sto evrov.
Prvotno so zrna pobirali iz iztrebkov prostoživečih živali. Zaradi velikega povpraševanja pa so začeli cibetovke loviti in jih zapirati v majhne kletke, kjer jih hranijo predvsem s kavnimi plodovi.
Organizacija World Animal Protection je na indonezijskem Baliju dokumentirala živali v neprimernih razmerah, s poškodbami, znaki hudega stresa in ponavljajočim se nenaravnim vedenjem. Nekatere se zaradi dolgotrajnega stresa celo samopoškodujejo.
Kava, ki se trži kot ekskluzivna in naravna, je tako lahko rezultat intenzivnega izkoriščanja divjih živali.
9. Juha iz ptičjih gnezd
Juha iz užitnih ptičjih gnezd velja za prestižno specialiteto v kitajski kulinariki. Gnezda nekaterih vrst salangan, sorodnic hudournikov, so zgrajena predvsem iz strjene sline in lahko dosegajo zelo visoke cene.
Najbolj problematično je pobiranje gnezd iz naravnih kolonij, kadar jih zbiralci odstranijo med gnezditvijo. Ptice lahko izgubijo jajca ali mladiče, prezgodnje odstranjevanje gnezd pa lahko zmanjša njihov razmnoževalni uspeh.
Zaradi velikega povpraševanja so se razvile tudi posebne stavbe za gnezdenje salangan, kjer je mogoče gnezda zbirati pod nadzorovanimi pogoji. Kar pa še ne pomeni, da skrbijo za dobrobit ptic.
10. Tigrovo meso – prepovedana delikatesa za dokazovanje statusa
V nekaterih delih Azije tigrovo meso velja za eksotično specialiteto in statusni simbol. Nezakonito ga ponujajo na zasebnih pojedinah in v restavracijah, kjer uživanje redke zaščitene živali predstavlja razkazovanje bogastva in vpliva.
Organizacija Environmental Investigation Agency (EIA) je dokumentirala trgovino s tigrovim mesom na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji. Leta 2014 je bil na Kitajskem poslovnež obsojen na 13 let zapora, ker je naročal usmrtitve tigrov, katerih kri in meso so nato postregli na banketih.
Tigri so ogroženi tudi zaradi trgovine s kožami, kostmi, zobmi in kremplji. EIA opozarja, da povpraševanje po njihovih delih spodbuja nezakonito trgovino in vzrejo tigrov v ujetništvu, hkrati pa povečuje pritisk na prostoživeče populacije.
Preberite tudi: 10 živali, ki so najpogostejše žrtve nezakonite trgovine