1:04 pop AKTUALNO

Tajna preiskava razkrila krutost reje svinj na kmetijah v EU

Večja nova tajna preiskava je razkrila krutost, muke in frustracije svinj na kmetijah EU – vključno z dobavitelji „premium“ šunk, kot sta Parma in Bayonne, so sporočili iz DZZŽ Ljubljana.

Velika nova preiskava organizacije Compassion in World Farming, objavljena 7. julija 2022, razkriva neizmerno trpljenje svinj v sistemih kletk na kmetijah EU.

Grozljivi novi posnetki, pridobljeni kot del preiskave na 16 kmetijah po Italiji, Španiji, Franciji in Poljski, razkrivajo krutost, muke in frustracije, ki jih svinje trpijo v kletkah in prasitvenih boksih, “ko čakajo na obljubljeno prepoved EU kmetovanja v kletkah,” poudarjajo v DZZŽ Ljubljana.

Med kmetijami tudi priznane znamke

Preiskane kmetije vključujejo tiste, ki dobavljajo tako imenovane „premium“ proizvode – Parma in Bayonne šunke. Preiskovalci so ugotovili, da so sistemi kletk na teh kmetijah enaki kot tisti na „standardnih“ kmetijah in tipični za 85 % prašičjih farm v EU:

  • skoraj polovico svojega odraslega življenja svinje preživijo v tako majhnih kletkah, da onemogočajo skoraj vse gibanje razen vstajanja ali ležanja;
  • prenašajo ležanje v lastnih iztrebkih in urinu, čemur bi se naravno izognile;
  • doživljajo muke zaradi nezmožnosti primernega negovanja svojih mladičev zaradi premajhnih kletk;
  • izražajo nenormalno vedenje, kot je grizenje rešetk in žvečenje zraka, ker doživljajo take frustracije.

»Ljudje, ki plačajo za premium izdelke, kot sta šunka Parma in Bayonne, bodo verjetno šokirani, ko bodo odkrili, da so tudi izdelki visokega cenovnega razreda iz sistemov, ki redijo živali v tako krutih kletkah,« je povedala Maša Cerjak Kastelic, zakonita zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana.

Kot odziv na ugotovitve smo nevladne organizacije za zaščito živali in okolje povzetek ugotovitev preiskave poslale ministrom za kmetijstvo po vsej Evropi in pozvale podpornike, da podprejo zahtevo evropske prepovedi reje živali v kletkah.

Kaj pravi pristojno ministrstvo pri nas?

Glede tega so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o tem, ali bodo podprli prepoved reje v kletkah: “Dobrobit živali je tako kot za evropske državljane tudi za slovenske državljane zelo pomembno vprašanje, ki sta ga leta 2020 kot takega prepoznala Zakon o zaščiti živali in Civilna uredba Spremembe kodeksa z razglasitvijo živali za čuteča bitja. V Sloveniji dobro poznamo EDP »Končajmo dobo kletk« in vedno pozdravljamo vsako razpravo o dvigu standardov dobrobiti živali. Strinjamo se, da bi prenehanje uporabe kletk pomenilo bistveno spremembo na bolje za rejne živali v EU. Vendar pa želimo poudariti, da je ob odločitvi o prenehanju uporabe vseh kletk za rejne živali, še posebej kletk za kokoši nesnice, kunce, prepelice, race, gosi, matične jate, boksov za svinje in boksov za prasitev prašičev in posameznih telet, treba resno razmisliti o učinkih, ki bi jih imela splošna prepoved na druge vidike, in sicer na konkurenčnost malih kmetov ter enake konkurenčne pogoje za države članice EU in tretje države v trgovini z živalskimi proizvodi. Glede na to Slovenija podpira zamisel o enotni evropski zakonodaji na podlagi novih znanstvenih spoznanj in s tem poziv državljanov k EU brez kletk. Hkrati pa meni, da je treba najti ravnotežje med izpolnjevanjem upravičenih pričakovanj družbe po večji dobrobiti živali in podporo kmetom pri prehodu na rejo brez kletk z dovolj dolgim prehodnim obdobjem in zadostnimi sredstvi.”

Kaj je z evropsko obljubljeno odpravo reje v kletkah?

Evropska komisija se je lani javno zavezala, da bo uvedla zakonodajo za odpravo reje v kletkah v EU. Zaveza je bila sprejeta kot odgovor na evropsko državljansko pobudo »End the Cage Age«, ki jo vodi organizacija Compassion in world farming. Zbrala je 1.4 milijona preverjenih podpisov državljanov po vsej EU in je bila prva uspešna evropska državljanska pobuda za rejne živali.

“Prekinitev tovrstne intenzivne živinoreje in preusmeritev k regenerativnim kmetijskim praksam, ki so pozitivne za naravo in dobrobit živali, sta prav tako ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne trajnosti in prehranske varnosti,” še dodajo v DZZŽ Ljubljana.

Poročilo, objavljeno marca, je, kot pravijo, pokazalo, da bo možno doseči nemoten finančni prehod kmetov, ko EU uvede prepoved kletk. Poročilo Inštituta za evropsko okoljsko politiko (IEEP) o financiranju prehoda na kmetovanje brez kletk v Evropi kaže, da se lahko uporabijo evropski in nacionalni finančni mehanizmi – nekateri so že na voljo kmetom – za podporo prehoda na živinorejo brez kletk po vsej EU.

Več na: www.endthecageage.eu/

(Visited 251 times, 1 visits today)
Close