Predstavniki mreže Plan B za Slovenijo – mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj odločevalce na državni ravni in županske kandidatke in kandidate v Ljubljani pozivajo, naj postavijo zdravje ljudi na prvo mesto in ustavijo projekt sežigalnice.
Po mnenju strokovnjakov in nevladniho organizacij sežigalnica v Ljubljani predstavlja zdravstveno grožnjo za prebivalke in prebivalce ter nevarnost za naravne vire in ekosisteme.
Na novinarski konferenci so sodelujoči predstavili številne negativne vplive, ki bi jih imela gradnja sežigalnice v Ljubljani:
Resna zdravstvena tveganja za prebivalke in prebivalce
Ljubljana je po kakovosti zraka med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi. Zdravstvena stroka že leta odločno opozarja: sežig odpadkov v zrak spušča rakotvorne in druge toksične snovi, ki jih tudi najnaprednejši filtri ne morejo zadržati. Prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov zato pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji, dihanje onesnaženega zraka pa poveča tveganje za astmo, kronični bronhitis ter bolezni srca in ožilja. Otroci so bolj izpostavljeni prirojenim nepravilnostim ter motnjam v razvoju pljuč in možganov. Neodgovorno je v slabo prevetreno kotlino umeščati objekt, ki bo še dodatno poglabljal zdravstvena tveganja prebivalk in prebivalcev.
Nina Tome iz okoljske organizacije Focus je med drugim izpostavila, da noben filter, tudi “najsodobnejši”, ne ustavi najnevarnejših ultrafinih delcev, dioksinov in mikroplastike.
Ogrožanje naravnih virov in ekosistemov
Zagovorniki sežigalnice se sklicujejo na napredne filtre in sofisticirano tehnologijo, vendar študije razkrivajo zaskrbljujoče vrednosti dioksinov, težkih kovin in večnih kemikalij v okolici sežigalnic odpadkov v Španiji, Franciji in na Nizozemskem. Medtem ko čakamo odločitev Ministrstva za okolje in prostor o izdaji koncesije za gradnjo sežigalnice odpadkov, so mediji poročali, da se predlagana lokacija v Ljubljani nahaja na vodovarstvenem območju. Kje so javne analize in presoje vplivov na okolje, da so odločevalci in podporniki projekta sploh predlagali tako visoko tvegano območje?
Spodkopavanje podnebnih in drugih strateških ciljev
Vse več evropskih držav prepoznava neperspektivnost sežigalnic in spreminja svoje strateške usmeritve. Danska je zaradi podnebnih ciljev napovedala zaprtje kar tretjine sežigalnic do leta 2030. Nizozemska je drastično obdavčila in otežila njihovo delovanje. Na Švedskem delež recikliranih odpadkov že leta stagnira, saj so sežigalnice odvisne od stalnega dotoka odpadkov.
Tehnološki zaklep in ekonomski nesmisel
Ocenjeni investicijski stroški za sežigalnico v Ljubljani znašajo kar 489 milijonov evrov. Za rentabilno obratovanje sežigalnice bi se za vsaj 30 let, tj. trajanje koncesije, zaklenili v sistem, ki nas odvrača od sistemskega zmanjševanja količine odpadkov. V Evropi imamo že sedaj več sežigalnic, kot jih potrebujemo za predelavo lastnih odpadkov, zato je gradnja sežigalnice ekonomsko tvegan in razvojno nesmiseln projekt.
Jaka Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja je poudaril: »Ne le, da je predvidena investicija na tono kapacitete dvakrat dražja od primerljivih v tujini, predlagatelji sami priznavajo, da jim je za gospodarno rabo javnih sredstev vseeno. To bi moralo sprožati alarme.«
Čas bo pokazal, kako trajnostna bo Ljubljana
Izpostavili so še, da bo imel naslednji župan ali županja Ljubljane priložnost ustaviti načrtovanje škodljivih projektov, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja. Odločevalce so še pozvali, naj vlagajo v sodobne in obnovljive energetske sisteme ter v krožno gospodarstvo, da se bo problematiko ravnanja z odpadki naslovilo odgovorno in celovito.
Spremljajte temo na ekodezela.si/sezigalnice