Julijski podatki kažejo okrevanje aktivnosti, zlasti v Nemčiji, vendar UMAR opozarja, da ostajajo tveganja visoka – od vojne na Bližnjem vzhodu in cen energentov do trgovinskih napetosti in posledic ekstremnega vremena.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavlja, da se kazalniki zaupanja v Sloveniji po močnem aprilskem upadu v zadnjih mesecih izboljšujejo. Julija se je zvišala tudi vrednost kazalnika gospodarske klime.
K izboljšanju je največ prispevalo večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, nekoliko pa tudi med potrošniki in v trgovini na drobno.
Kljub temu razmere niso enake v vseh delih gospodarstva. V predelovalnih dejavnostih zaupanje še vedno ostaja pod dolgoletnim povprečjem, čeprav se izboljšujejo pričakovanja glede naročil in proizvodnje.
Evrsko gospodarstvo julija znova v območju rasti
Podobno izboljšanje je opazno v evrskem območju. Sestavljeni indeks vodij nabave (PMI), ki velja za enega pomembnejših zgodnjih kazalnikov gospodarske aktivnosti, se je julija zvišal z junijskih 50 na 52 točk, kar je najvišja vrednost v osmih mesecih. Vrednost nad 50 pomeni rast gospodarske aktivnosti.
Izboljšanje je bilo vidno tako v industriji kot storitvah. Posebej je izstopala Nemčija, kjer se je julijski sestavljeni PMI zvišal z 49,5 na 51,2, kar je pomenilo vrnitev največjega evropskega gospodarstva v območje rasti. Močan zagon je prišel predvsem iz predelovalnih dejavnosti.
UMAR ob tem ugotavlja, da se je kazalnik gospodarske klime v evrskem območju julija izboljšal že tretji mesec zapored, vendar ostaja pod dolgoletnim povprečjem.
UMAR: tveganja ostajajo velika
Boljši kazalniki pa še ne pomenijo, da so nevarnosti za evropsko gospodarstvo minile. UMAR navaja, da so se osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale.
Med ključnimi tveganji ostajajo trajanje in morebitno zaostrovanje konflikta, gibanje cen energentov ter motnje v transportu in dobavi kritičnih surovin, zlasti prek Hormuške ožine. Negotovost lahko hitro vpliva na proizvodne stroške, dobavne verige in inflacijo.
Tudi zadnji podatki S&P Global kažejo, da je ob okrevanju evropske proizvodnje povpraševanje še vedno razmeroma šibko.
UMAR med pomembnimi nevarnostmi izpostavlja še:
- morebitno zaostrovanje trgovinske politike ZDA,
- egotovost glede razvoja umetne inteligence in donosnosti visokih naložb vanjo ter
- vse pogostejše ekstremne vremenske pojave.
Slednji lahko med drugim zmanjšajo pridelek in ponovno povečajo rast cen hrane.
Evropsko gospodarstvo je tako v drugo polovico leta 2026 vstopilo z nekoliko boljšimi kazalniki, vendar ostaja okrevanje občutljivo na geopolitične, energetske, trgovinske in podnebne pretrese.