Razlogi za višje cene hrane niso v kmetih, ampak drugje

23 junija, 2021

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen: “Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.”

Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo. Ta gibanja na svetovnih trgih pa seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. “Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih. V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani,” še povedo na KGZS.

KGZS: “Višanje stroškov pridelave hrane in sočasno zniževanje odkupnih cen pri kmetu vodi kmetijstvo v brezizhoden položaj in kmetije pri takih cenovnih nesorazmerjih ne bodo preživele.”

Da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo, pa je, kot pravijo, žalostno dejstvo. To po njihovem pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. “Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov,” izpostavljajo.

Sledi opuščanje kmetovanja?

S cenovnimi nesorazmerji pa se, kot opozarjajo, odpira še ena težava. “Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost,” pravijo. In posledica? Pričakujejo, da bo to zmanjšanje pridelave hrane,  zaraščanje kmetijskih površin in tudi poseljenost slovenskega podeželja.

 

Nazaj na kategorijo aktualno.
(Visited 292 times, 1 visits today)