Dodajanje cenejših sestavin, zamenjava dražjih surovin s cenejšimi, napačno poreklo ali manipuliranje s količino so le nekateri primeri goljufij s hrano.
V novi seriji se z Urško Treven iz J.S. Hamilton SL, laboratorijem, ki podjetjem na področju živil pomaga preverjati njihovo kakovost, varnost in skladnost z zahtevami zakonodaje, pogovarjamo o tem, kako se živila lahko potvarjajo, kako takšne goljufije odkrivajo in kaj lahko pri nakupu opazimo sami.
Oljčno olje – ko etikeka obljublja več, kot dobimo
Oljčno olje je eno izmed živil, pri katerih potrošnik težko preveri, ali je v steklenici res to, kar piše na etiketi. To še posebej velja za ekstra deviško oljčno olje, ki je zaradi svoje kakovosti tudi dražje.
Prav zato je zanimivo za goljufe. Med najpogostejšimi oblikami potvorb so, kot pove sogovornica, dodajanje cenejših olj, prodaja olja nižje kakovosti kot ekstra deviškega ter ponarejanje podatkov o poreklu.
Lahko navedete kakšen konkreten primer, ko se cenejše olje prodaja kot dražje?
Zelo nazoren primer prihaja iz preiskave Operation OPSON, ki jo je Europol objavil decembra 2023. Španski in italijanski organi pregona so aretirali 11 osumljencev in zasegli več kot 260.000 litrov olja, neprimernega za uživanje. Preiskava je pokazala uporabo tako imenovanega lampante olja, oljčnega olja, ki ni primerno za neposredno prehrano. Po navedbah Europola so k takšni goljufiji prispevali predvsem višje cene oljčnega olja, manjša proizvodnja in večje povpraševanje.
In ne gre za osamljen primer?
Ne. Evropska komisija v okviru EU Agri-Food Fraud Network vsak mesec objavlja primere neskladnosti s sumom goljufije. Tudi v poročilih iz leta 2026 najdemo primere oljčnega olja, pri katerih je bilo ugotovljeno lampante olje ali pa so bili podatki o poreklu vprašljivi.
Kaj se skriva v steklenici?
Po barvi, videzu ali okusu potrošnik ne more zanesljivo ugotoviti, ali oljčno olje ustreza svoji deklaraciji. Zato imajo pomembno vlogo laboratorijske analize.
Za posamezne kategorije oljčnega olja so v zakonodaji EU določeni kemijski in senzorični kriteriji. Laboratorij lahko preverja različne kazalnike kakovosti in s posebnimi analizami ugotavlja, ali so v olju prisotna druga oziroma rafinirana olja.
Kako pa naj izbere potrošnik?
Popolnega testa pristnosti v trgovini ni. Potrošnik pa lahko tveganje zmanjša z nekaj preprostimi odločitvami. Prednost naj imajo zaupanja vredni in preverjeni proizvajalci ter trgovci, pri katerih so informacije o izdelku in njegovem poreklu jasne in sledljive.
Pri nakupu je smiselno preveriti kategorijo olja, navedeno na etiketi, državo oziroma območje porekla ter podatke o proizvajalcu ali polnilcu. Pri zaščitenih označbah, kot sta ZOP (zaščitena označba porekla) in ZGO (zaščitena geografska označba), lahko dodatna oznaka zagotavlja tudi določeno stopnjo zaščite in sledljivosti.
Pomembna je tudi cena. Zelo nizka cena za izdelek, ki je označen kot ekstra deviško oljčno olje, sicer sama po sebi ni dokaz potvorbe, je pa lahko razlog za večjo previdnost.
Preberite tudi: