Mestni golob (Columba livia domestica) je srednje velika ptica, ki iztegnjena meri okrog 30 cm, razpon peruti ima približno 65 cm.
Pri odraslih osebkih najpogosteje prevladuje sivo obarvano perje s temnejšimi vzorci, še posebej glava in hrbtišče sta temnejša. Na obeh straneh vratu se blešči zelena lisa, oprsje pa se bleščeči v vijoličnih odtenkih. Medtem ko je spodnja stran kril svetlejša, s temno obrobo.
Sicer pa je mestni golob zelo hiter letalec in v zraku zelo dobro manevrira. Prepoznamo ga lahko po značilnem oglašanju “gru-ruu” ali “drruoo-u”.
Včasih je bil golob pismonoša
Mestni golob je izvorno nastal s selekcijo iz skalnega goloba, vendar je že zgodaj pobegnil iz ujetništva in se naturaliziral po naseljih in predvsem velikih mestih, kjer se lahko združuje v izjemno velike jate. V preteklosti je bil gojen kot golob pismonošo, ponekod tudi za prehrano, dandanes ima zgolj razstavno vrednost kot zelo variabilna pasma domačega goloba.
Mestni golob ima več zarodov letno
Živi večinoma v naseljih, predvsem na starih stavbah, cerkvah, včasih pa tudi v parkih in gozdovih. Gnezdo, ki je zelo preprosto spleteno iz vejic in drugega tudi plastičnega materiala, si običajno uredi na podstrešjih stavb ali v nišah opuščenih stavbah, tudi v cerkvenih zvonikih.
Ena od zanimivosti mestnega goloba je, da ima lahko letno tudi po več kot 6 zarodov. Samica običajno naenkrat znese po 2 bleščeči beli jajci, ki ju vali do 17 dni. Za mladiče skrbita oba starša, le ti pa iz gnezda poletijo nekje po 30. dneh.
Več o pticah pa TULE.
Vir: Urbanatura