Koliko ljudi ni več osamljenih. Koliko jih je dobilo službo, znanje ali občutek, da so del skupnosti.
To ni več želja, to je nov način razmišljanja, ki ga Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) vpeljuje v regijo.
Na konferenci o merjenju družbenih učinkov, ki je prejšnji teden potekala v okviru projekta RESEES Interreg, so se zbrali ključni odločevalci, deležniki in tuji partnerji. V Mariboru in širši regiji so si udeleženci ogledali primere, kjer se družbeni učinki ne merijo le na papirju, ampak jih je mogoče videti, otipati in kar je najpomembneje – občutiti.
V prihodnje bo vsak projekt moral dokazati tri elemente
RRA Podravje – Maribor namerava v okviru projekta RESEES nadgraditi prihodnji Regionalni razvojni plan Podravje 2028–2034 z družbenimi kazalniki razvoja. To pomeni konkretno: vsak projekt bo moral poleg finančnih in izvedbenih kazalnikov izkazati še tri ključne elemente:
- doseg prebivalcev,
- merljivo spremembo kakovosti življenja in
- zaznano korist uporabnikov.
Pri večjih regijskih projektih bosta zahtevana še teritorialni doseg ter vključevanje ranljivejših območij oziroma skupin.
»Na RRA Podravje – Maribor si prizadevamo za celosten in trajnosten razvoj regije. Podpiramo projekte, ki prinašajo konkretne izboljšave v vsakdanje življenje ljudi. Zato bomo znanje, spoznanja in dobre prakse, pridobljene v okviru projekta RESEES, že zdaj vključevali v naše razvojno delo in pripravo novih projektov,« je poudarila Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje – Maribor.
Razvoj regije želijo meriti v izboljšani kakovosti življenja
Eden prvih konkretnih korakov je priprava Regionalnega razvojnega programa Podravje 2028–2034, v katerega bodo vključeni kazalniki za spremljanje družbenih učinkov razvojnih projektov. Njen cilj je jasen: »Da razvoj regije merimo ne le v številkah in izvedenih investicijah, temveč tudi skozi izboljšanje kakovosti življenja, večjo vključenost in nove priložnosti za ljudi.«
Družbeni učinki v praksi: terenski ogled uspešnih lokalnih projektov
Po konferenci je sledil ogled primerov dobrih praks v Mariboru in Podravju, kjer so udeleženci prepoznali konkretne družbene učinke v lokalnem okolju.
- Dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe, pravi: »V Centru ponovne uporabe spremljamo podaljševanje življenjske dobe izdelkov, vključevanje ljudi ter pridobljena znanja in delovne izkušnje.«
- Zadruga Bela murva: Pri svilogojstvu jih zanimajo lokalna znanja, vključevanje prebivalcev, delo, dodatni prihodki in partnerstva ter povezovanje kmetijstva z raziskovanjem, biomedicino in izdelki višje dodane vrednosti.
- Alexander Goljevšček iz Zavoda Nazaj na konja pojasnjuje: »Po načelih socialnega podjetništva in z inovativnimi terapijami s pomočjo konja že leta uspešno pomagamo mladostnikom ter družinam pri premagovanju psihosocialnih izzivov.«
- Aleš Babič, direktor podjetja Ekosen, pove: »Z lastnim razvojem energetsko učinkovitih IR-ogrevalnih sistemov ter regionalno proizvodnjo zmanjšujemo okoljske vplive in podpiramo lokalno gospodarstvo ter delovna mesta.«
- Marjan Holc, predsednik društva TOTI DCA, izpostavlja: »Društvo TOTI DCA Maribor družbeni učinek ustvarja na področju izboljšanja psihofizične kondicije in zdravja uporabnikov, vseživljenjskega učenja in njihovega vključevanja v socialne mreže, kar povečuje kakovost življenja starejših.«
- Denis Ploj, direktor Zadruge Dobrina, pravi: »Temeljni namen Zadruge Dobrina ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine z živili in zagotavljanje možnosti pravičnega plačila pridelovalcem in proizvajalcem. Zadruga omogoča dostop do lokalne, kakovostne hrane, za vse prebivalce v Sloveniji.«
Preberite tudi:
Zadružni model v slovenski energetiki