Odpadne vode vedo vse: MDMA, kokain in amfetamini v Sloveniji

20 maja, 2021

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je v sodelovanju z mrežo SCORE v torek objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020, v katero je bila že četrtič vključena tudi Slovenija.

Med slovenskimi mesti beleži najvišje masne obremenitve benzoilekgonina BE (biomarker kokaina), MDMA (biomarkerja ekstazija) in metamfetamina Ljubljana, Velenje pa amfetamina. Vse povprečne masne obremenitve biomarkerjev v slovenskih mestih so bile pod SCORE povprečjem, z izjemo MDMA v Ljubljani. Biomarker kokaina BE je bil tik pod povprečjem za Ljubljano in Koper.

“V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico razpona vseh sodelujočih mest, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjemi sta amfetamin (Velenje) in MDMA (Ljubljana), ki sta v zgornji polovici razpona,” sporočajo iz IJS, kjer sicer ob tem opozarjajo, da je za zanesljivo napoved časovnih trendov potrebno vsaj pet-letno spremljanje, kljub temu pa se kažejo specifični časovni trendi uporabe posameznih drog za vsako sodelujoče slovensko mesto.

Epidemiologija odpadnih vod (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je pristop, s katerim ocenjujemo uporabo drog v ciljni populaciji. Temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih produktov presnove, t.i. biomarkerjev. Z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) lahko na osnovi teh podatkov ocenimo uporabo prepovedanih drog v populaciji, ki prebiva ali se zadržuje na prispevnem območju določene čistilne naprave.

Odpadna voda – zapis vsega, kar populacija zaužije in čemur je izpostavljena

Pristop WBE so prvič uporabili raziskovalci z Instituta Mario Negri v Milanu (Italija) leta 2005 za oceno uporabe kokaina, njegova uporaba pa se je razširila še na preostale prepovedane (npr. amfetamine, heroin, kanabis) in dovoljene droge (npr. alkohol, kofein in nikotin – tobak), zdravilne učinkovine ter nove psihoaktivne snovi (ang. New Psychoactive Substances, NPS). Preko WBE lahko pridobimo tudi informacije o zdravju in prehranjevalnih navadah ljudi ter preverjamo izpostavljenost populacije nevarnim snovem. V zadnjem obdobju se je pristop izkazal za koristnega tudi pri spremljanje pandemije koronavirusa.

V mreži sodelujejo številne svetovne prestolnice, vsako leto pa se število sodelujočih mest povečuje. Leta 2020 je sodelovalo 99 mest iz 27. držav, kar je skupno pokrivalo 50 milijonov prebivalcev. Od leta 2019 pa je v monitoring vključenih šest slovenskih mest oz. prispevnih območij: Ljubljana, Domžale-Kamnik, Maribor, Koper, Novo mesto in Velenje.

Med zanimivimi ugotovitvami, ki jih povzema IJS na podlagi rezultatov je tudi, da so zaznali nižjo uporabo prepovedanih drog v Ljubljani v letu 2020 v primerjavi z letom 2019, z izjemo MDMA, katerega uporaba je, upoštevajoč vse meritve, višja. V opazovanem štiriletnem obdobju kaže uporaba kokaina in THC isti trend (uporaba najvišja leta 2017 in najnižja 2018), splošno gledano pa nakazuje trend padanja od 2017-2020. Tudi uporaba amfetamina kaže trend upadanja, medtem ko je uporaba metamfetamina do leta 2019 naraščala, v letu 2020 pa je padla.

 

Vir: IJS

Nazaj na kategorijo aktualno.
(Visited 136 times, 15 visits today)