Na Kredarici pa v okviru projekta Sovir (Sistem opozarjanja na vremenske izredne razmere) MOPE in MO sodelujeta pri obnovi prostorov Podnebnega observatorija, postavljenega pred 71 leti. V observatoriju delujeta civilni in vojaški vremenski opazovalec.
“Pri rekonstrukciji ohranjamo spodnji del objekta, zidanega s kamnom. Zgornji del, ki je lesen, pa bomo rekonstruirali z boljšim izkoristkom notranjega prostora in s potresno odporno konstrukcijo. Pri tem bomo les in ostale obstoječe materiale reciklirali v največji možni meri. Poskrbeli bomo za kar najbolj za učinkovito rabe energije in vode,” napovedujeta ministrstvi.
Vodili rekonstrukcije sta: najmanjši možen vpliv objekta na okolico v času gradnje kot tudi kasnejše uporabe. Ministrstvi bosta organizirali dovoz gradbenih materialov in odvoz odrabljenih materialov na ustrezno odlagališče. Slovenska vojska sodeluje s helikopterskimi prevozi.
Pridobitve obnove Podnebnega observatorija na Kredarici
Z obnovo Podnebnega observatorija na Kredarici bo Agencija za okolje poskrbela za nadaljevanje zbiranja dragocenih meteoroloških in drugih okoljskih podatkov. Ti so ključni za pripravo natančnih vremenskih napovedi, učinkovitih ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe in hkrati omogočajo spremljanje učinkovitosti ukrepov za blaženje podnebnih sprememb.
Visokogorski observatoriji so redki, ponujajo pa dragocen vpogled v stanje ozračja in podnebja v visokogorju in v okolju, ki ni pod neposrednim vplivom človekovih dejavnosti. Na osnovi podatkov meteoroloških postaj v gorah meteorologi lahko sklepamo o razmerah v prostem ozračju, kjer je vpliv zemeljskega površja zelo majhen.
Meritve na Kredarici že od leta 1954
Meritve na Kredarici neprekinjeno potekajo že od avgusta 1954. Ker se okolica opazovalnega mesta v vseh teh letih ni spreminjala, te meritve sestavljajo homogen niz brez umetnih vplivov, ki omogoča edinstven vpogled, kako se spreminja podnebje v občutljivem gorskem svetu. Meritve so tudi izrednega pomena pri ugotavljanju vzrokov za kolebanje in zmanjševanje površine Triglavskega ledenika.
Čeprav danes večino meteoroloških podatkov dobimo s samodejnimi meritvami, v ekstremnem gorskem okolju še vedno potrebujemo stalno prisotnost posadke meteoroloških opazovalcev. Ekipa dveh opazovalcev vsak dan 24 ur skrbi za občutljive senzorje, jih po potrebi čisti in odpravlja okvare ter poskrbi za tista opazovanja meteoroloških pojavov, ki jih s samodejnimi senzorji ne moremo zaznati (npr. vrsta oblačnosti).
Nadaljevanje meritev na Kredarici
“Nadaljevanje meteoroloških meritev na obnovljenem observatoriju po standardih Svetovne meteorološke organizacije nam bo še naprej omogočalo spremljati, kako se podnebje spreminja v našem visokogorju. Ti podatki so podlaga za oblikovanje ukrepov prilagajanja. Nove meritve toplogrednih plinov pa nam bodo omogočile oceniti, kako učinkoviti so naši ukrepi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov,” navajata ministrstvi in dodata še nekaj pomembnih dodatnih prednosti obnove:
- Meritev snežne odeje v visokogorju – ključne za oceno nevarnosti pomanjkanja vode v naših rekah spomladi in zgodaj poleti.
- Vzdrževanje merilnih instrumentov;
- Ustrezne bivanjske razmere za meteorološke opazovalce.
- Dodatne meritve toplogrednih plinov – pri obnovi observatorija bodo obstoječe merilne inštrumente nadgradili s senzorji za merjenje vsebnosti dveh najpomembnejših toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida in metana.
“Obnovljen Podnebni observatorij na Kredarici nam bo omogočil, da bomo še naprej zbirali kakovostne okoljske podatke, ki odražajo razmere v občutljivem okolju visokogorja. Ti podatki nam bodo omogočili spremljanje zaostrovanja sprememb podnebja v tem okolju. Z novimi podatki o vsebnosti toplogrednih plinov pa bomo lahko spremljali učinkovitost naših ukrepov zmanjševanja njihovih izpustov in po potrebi te ukrepe tudi izboljševali,” še poudarijo.
V projektu Sovir bodo omogočili dostopnost do velikih količin odprtih podatkov o okolju, ki bodo koristili osebni, strokovni in gospodarski uporabi. Da bodo – posebej vremenski in hidrološki podatki – aktualni, bodo v projektu poskrbeli z nadgradnjo – ne samo Podnebnega observatorija na Kredarici – ampak tudi merilne mreže na vodotokih, z nadgradnjo vremenskih merilnih mest in Radarskega centra na Lisci.