»V Sloveniji imamo prostovoljni kavcijski sistem za steklenice, pogovori o morebitni uvedbi kavcijskega sistema za ostalo embalažo pa še potekajo,« trenutno situacijo predstavijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Po besedah Eko kroga – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo so glavni nasprotniki uvedbe kavcijskega sistema za embalažo pijač v Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije. Na drugi strani pa vzpostavitev sistema močno podpirajo proizvajalci pijač in večina trgovcev.
Smo v Sloveniji lani res ločeno zbrali 90 % odpadnih plastenk?
Znano je, da bodo morale države članice do leta 2030 zagotoviti 90-odstotni delež ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač, recikliranja posameznih embalažnih materialov in vsebnosti reciklatov v novih plastenkah pijač.
Kako uspešna pri ločevanju odpadnih plastenk je Slovenija, smo povprašali Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Postregli so s podatki, ki so jih po njihovih besedah letos prejeli drugič. »V letu 2024 so sporočeni podatki izkazali 90 % ločeno zbranih vseh plastenk pijač, vključno z mlečnimi izdelki. Brez mlečnih izdelkov je bil izračun iz posredovanih podatkov 105 %.«
Tudi iz Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS) so sporočili, da je bilo lani ločeno zbranih 90,70 % odpadnih plastenk pijač od vseh plastenk pijač, ki so bile dane na trg. Na trg je bilo dano 9.059,07 t plastenk pijač (PET in preostali polimeri), ločeno zbranih pa 8.216,78 t plastenk pijač (PET in preostali polimeri).
Kako pridejo do teh podatkov?
Večkrat smo že slišali zagovornike kavcijskega sistema v Sloveniji, ki pravijo, da podatki o ločeno zbranih plastenkah pijač niso realni. Zato nas je zanimalo, kdo zbira in beleži te podatke o ločeno zbranih plastenkah?
S pristojnega ministrstva so sporočili, da je izračun ločeno zbranih plastenk pijač razmerje med maso odpadnih plastenk pijač (odpadek) in maso vseh danih plastenk pijač na trg v Sloveniji (proizvod) v enem koledarskem letu. »Maso odpadnih plastenk pijač preračunamo iz sortirnih analiz mešane odpadne embalaže (rumeni zabojniki). Sortirno analizo izvaja pooblaščeni laboratorij pri trinajstih sortirnicah mešane odpadne embalaže. Navedena metodologija je določena v 19. členu in Prilogi 5 Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (PISRS),« pojasnijo na MOPE.
Dodali so še, da maso odpadnih plastenk pijač lahko za navzkrižno preverjanje rezultatov pridobijo tudi od upravljavcev sortirnic, in sicer podatek, koliko odpadnih plastenk pijač so v koledarskem letu izsortirali. Zaradi vrednosti PET materiala in same velikosti plastenk, upravljavci sortirnic izsortirajo skoraj vse odpadne plastenke iz mešane odpadne embalaže. »V letu 2023 so se podatki iz izračuna in poročanja upravljavcev sortirnic ujemali, medtem ko se podatki za leto 2024 nikakor ne ujemajo,« so povedali na MOPE.
Dodatno so še pojasnili, da o masi danih plastenk na trg v Sloveniji proizvajalci nosilcem skupnih načrtov (Družbe za ravnanje z odpadno embalažo) poročajo do 20. februarja, ti pa nato ministrstvu poročajo do 31. marca za preteklo leto. Podatek se lahko okvirno navzkrižno preveri tudi iz porabe pijač in prodaje pijač. In te podatke na ministrstvu za lani še zbirajo.
Pri ZKGS so še dodali, da iz navedenega izhaja, da v Sloveniji na relativno enostaven način lahko ugotovimo, kolikšen delež ločeno zbranih plastenk glede danih na trg letno zberemo.
Večino plastenk se reciklira v tujini
Na ministrstvu razložijo potek ločevanja embalaže: »Ko se ločeno zbere odpadna mešana embalaža pri izvajalcih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, mešano odpadno embalažo prevzamejo Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki v imenu in za račun proizvajalcev poskrbijo najprej za sortiranje te odpadne embalaže, nato pa za nadaljnje ravnanje z odpadno embalažo.« Dodajo še, da sortiranje odpadne embalaže poteka v Sloveniji v 13 sortirnicah, medtem ko večina odpadne embalaže – plastenk gre v recikliranje v tujino.
Ker velja, da so plastenke pijač izdelane iz visoko kakovostnega PET materiala, se v celoti namenijo v reciklažne namene. »Ker so to plastenke, v katerih so bile embalirane pijače, se njihov reciklat praviloma uporabi kot dodatek pri izdelavi novih plastenk in druge PET embalaže za živila. Reciklat se uporabi zgolj kot dodatek, ker reciklirani PET material ob vsakokratnem mehanskem recikliranju izgublja potrebne mehanske lastnosti, ki jih nova embalaža pijač mora izpolnjevati,« pojasnijo v ZKGS.
Nasprotniki kavcijskega sistem v Sloveniji
Prav ločeno zbrana embalaža je prednost kavcijskega sistema, ki se jo lahko reciklira in naprej uporabi pri izdelavi novih izdelkov. Kljub temu, povedo v Eko krogu, uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač nasprotujejo v Zbornici komunalnega gospodarstva, Mercatorju in mali trgovci.
V ZKGS so to potrdili: »Glede na dosežene rezultate in že pripravljena izhodišča za dodatne ukrepe izboljšanja ločenega zbiranja, ki jih je ZKGS že posredovala MOPE, uvajanje kavcijskega sistema ni potrebno. Tak sistem bi namreč pomenil dodatne stroške za potrošnike in podjetja ter bi povzročil podražitev pijač, kar v trenutnih gospodarskih razmerah ni sprejemljivo.«
Sicer pa sta kot glavna razloga za nevzpostavitev tovrstnega sistema v poročilu Changing Markets, navedena: izguba tržnega vpliva embalažnih družb in prihodkov, kar v poročilu strnejo z besedami: več smeti, več denarja.
Kavcijski sistem v Avstriji, Španiji in na Češkem
Organizacija Changing Markets je pred leti pripravila poročilo o tem, kako so embalažne družbe skušale preprečiti uvedbo sistemov v Avstriji, Španiji, na Češkem. V Eko krogu so podrobneje predstavili primer Avstrije. »V naši severni sosedi je ključno vlogo nasprotnika kavcijskega sistema igrala največja embalažna družba ARA, ki je tako želela ohraniti svoj vpliv, tržni položaj in s tem povezane prihodke. Avstrijsko okoljsko ministrstvo je nato analiziralo štiri scenarije doseganja cilje EU za plastenke, kavcijski sistem se je izkazal najbolj učinkovit in stroškovno ugoden. Delovati je začel januarja letos ter po treh mesecih že zbral 12 milijonov plastenk in pločevink. Število vrnjene embalaže se vsak teden podvoji.«
Podobno je v Španiji, ki bo kavcijski sistem uvedla predvidoma novembra naslednje leto. »Tudi v Španiji je bila embalažna družba Ecoembes osrednji akter nasprotovanja sistemu, pri čemer so prirejali in napihovali podatke o stopnjah zbiranja plastenk, ki naj bi leta 2021 znašal 71 %. Leta 2024 je bilo nato objavljeno poročilo z analizami dejanskega ločenega zbiranja, ki so pokazale, da ta delež znaša zgolj 36 %,« povedo v društvu.
Pogovori o uvedbi kavcijskega sistema na Češkem še potekajo, kjer uvedbi sistema najbolj nasprotuje vodila monopolna embalažna družba EKO-KOM. Eko krog predstavidogajanje: »Tako kot v Sloveniji, tudi na Češkem ni neodvisno preverjenih podatkov o stopnjah ločenega zbiranja embalaže. EKO-KOM trdi, da z 82 % ločenega zbiranja že izpolnjuje cilje EU. Lani je češko okoljsko ministrstvo 100 plastenk opremilo s čipi za sledenje in ugotovilo, da se jih zgolj 20 % tudi dejansko reciklira.«
Podpora (slovenskih) proizvajalcev pijač
»Taktike zavlačevanja odločitev o kavcijskem sistemu v Sloveniji so torej podobne. Za razliko od zgoraj navedenih držav ima pri nas močno podporo proizvajalcev pijač in večine trgovcev,« povedo v društvu. Dodajo še, da gre za veliko prednost, ki bi jo bilo zaradi neodločnosti politike škoda zamuditi.
Preverili smo in iz Radenske so nam sporočili, da absolutno podpirajo uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Direktor Radenske Marian Šefčovič, ki je tudi predsednik Združenja industrije pijač Slovenije, že od začetka odločno zagovarja vzpostavitev kavcijskega sistema. »Tudi strokovne študije potrjujejo, da ima tak sistem številne okoljske in ekonomske prednosti – omogoča zaprt krog ponovne uporabe, na primer “plastenka v plastenko” ali “pločevinka v pločevinko”, s čimer zmanjšujemo porabo naravnih virov in zagotavljamo visokokakovosten material za reciklažo. Obenem kavcijski sistem prispeva k zmanjševanju smetenja v okolju in ne pomeni dodatnega dviga cen pijač za potrošnike. Deluje po podobnem principu, kot ga že poznamo pri steklenicah: ob nakupu pijače se plača kavcija, ki se v celoti vrne ob vračilu embalaže.«
Povpraševanje po polnjenju pijač v steklenice in pločevinke narašča
V Radenski so povedali še, da interes za stekleno embalažo in pločevinke v njihovem podjetju vedno je in ostaja pomemben del strategije. »Že vrsto let aktivno investiramo v opremo in tehnologijo za polnjenje pijač v steklenice in pločevinke.« Opazili pa so tudi, da v zadnjih letih povpraševanje in proizvodnja tovrstnih formatov naraščata. Poleg tega vsako leto izvedejo marketinške kampanje za uporabo povratne steklene embalaže. »Za nas to ni zgolj okoljsko vprašanje, temveč tudi trajnostna poslovna usmeritev, ki jo podpiramo s konkretnimi naložbami in komunikacijo do potrošnikov,« še povedo.
Brez kavcijskega sistema celovito zaprtje snovnega kroga ne bo mogoče?
V Radenski trenutno v plastično embalažo polnijo približno 65 % svojih izdelkov. Od tega jih okvirno 20 % polnijo v plastenke izdelane iz rPET. Predforme iz rPET pridobijo iz reciklirnice v Avstriji. Ta delež nameravajo letos povečati na najmanj 25 %. »Ob tem se zavedamo, da brez kavcijskega sistema celovito zaprtje snovnega kroga ne bo mogoče. Zato tudi podpiramo uvedbo kavcijskega sistema, saj je to ključni korak, da bi lahko dolgoročno zagotovili trajnostno ravnanje s plastiko in zagotovili zadostne količine kakovostnega rPET za nadaljnjo uporabo,« so jasni v Radenski.
Kako se bo zgodba o kavcijskem sistemu v Sloveniji odvijala, bomo spremljali še naprej.
Poglejte še komentar Eko kroga na te podatke
