Avtor bv; foto: adobestock 3:10 pop AKTUALNO

Kako sluzenje morja vpliva na zdravje? Zaenkrat odgovora ni.

Glede na aktualnost tematike o pojavu sluzi v morju so se raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo potrudili, da so nanje hitro in ažurno odgovorili. Toda, kot pravijo, niso komentirali kopanja v sluzi.

Žal se je v medijih pojavila napačna interpretacija naših razlag, da smo odsvetovali kopanje v morju. Tega namreč raziskovalci niso komentirali – komentirali in obsežno smo razložili le pojav sluzi, njeno strukturo, kako do tega prihaja,” poudarjajo.

Podrobneje so razložili sestavo sluzi, ki po svoji kemični naravi ni škodljiva za ljudi. Vendar se, kot dodajo, vanjo ujamejo in nakopičijo številni živi in neživi delci, ki so sicer prisotni v morski vodi, kar še dodatno pripomore k neprivlačnemu videzu obalnega morja.

“Morebitnega učinka sluzi na zdravje kopalcev pa na Nacionalnem inštitutu za biologijo ne moremo komentirati, saj so za to potrebne določene analize, ki jih mi ne izvajamo. Za ugotavljanje kakovosti in primernosti morskih kopalnih voda so pristojne druge institucije,” pojasnjujejo.

Sluzenje morja je naraven pojav

Sluzenje morja, ki je bilo na začetku pojava sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja, je naraven pojav, povedo. “Izvor sluzi je raztopljena organsko snov fitoplanktonskega izvora, ki jo te planktonske alge v večjem obsegu izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni. Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, tj. v dobo pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v naslednjih letih: 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojavi v manjšem in kratkotrajnem obsegu so bili opaženi v letih 2010, 2014 in 2018,” še navajajo.

Voda in kompleksni sladkorji

Poleg vode so, kot poročajo, glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati – kompleksni sladkorji, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. “Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se v njej skoncentrirajo: fitoplankton, zooplankton ter njihove ličinke in jajca, prazni skeleti planktonskih organizmov, bakterije, cvetni prah ter mineralni delci iz morskih usedlin in kopenskega izvora. Bolj negativen vpliv ima lahko sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi sluzi je njihovo dihanje oteženo, kar lahko privede do pogina, ki pa ga zaenkrat nismo opazili,” še navedejo.

Ob tem poudarjajo, da je vpliv sluzenja na zdravje izven pristojnosti inštituta. Čakamo torej na pristojne službe, ki preverjajo kakovost kopalnih voda.

(Visited 45 times, 1 visits today)
Close