12:42 pop AKTUALNO

Je tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga promovirajo vsako leto, zdrav za otroke?

Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga obeležujemo ob dnevu slovenske hrane (vsak tretji petek v novembru), tokrat 18. 11., se glasi: »Zajtrk z mlekom – super dan!«.

Glede na to, da je tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz živil, pretežno bogatih z ogljikovimi hidrati, je sladek in vsebuje tudi maščobe (jabolko, mleko, maslo, med,kruh), smo se osredotočili na to, ali akcija oziroma dan daje tudi sporočilo o tem, kaj je zdravo jesti ter kako podpira ekološko pridelavo. Oba vidika namreč še kako zanimata bralke in bralce, saj smo na to temo dobili več vprašanj.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki akcijo organizira, ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) smo povprašali o tem …

Glavni poudarek dneva slovenske hrane je na lokalno pridelani hrani, priznava MKGP: “S tem dnem ji dajemo še poseben pečat, pridelovalcem in predelovalcem hrane – našim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa posebno priznanje. S praznovanjem dneva slovenske hrane in odločitvami za lokalno pridelano hrano podpiramo napore naših pridelovalcev in predelovalcev hrane in izražamo spoštovanje do njihovega dela. Z dnevom slovenske hrane nadalje krepimo zavedanje in pomen domače trajnostne samooskrbe, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjamo mlade s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujamo zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.”

Osredotočajo se na nujnost zajtrkovanja, ne na to, kaj je zdravo jesti?

A dodajo, da je pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku zelo pomemben tudi zdravstveni vidik. Bolj kot na sporočila o tem, kaj je zdravo jesti, pa se osredotočajo na sporočila oziroma vzpodbudo o zajtrku, kot zelo pomembnem obroku dneva, še posebej pa izpostavljamjo nujnost oziroma pomen rednega zajtrkovanja.

“Ni ključen zajtrk, ampak sporočilnost”

Dr. Matej Gregorič in Vida Fajdiga Turk z NIJZ pravita, da se kot predstavniki sektorja zdravja vedno osredotočajo tudi na sporočilnosti povezane s tem, kaj in kako naj bi uživali hrano, da bo ta podpirala naše zdravje.

“Pri tem ni ključen sam zajtrk, ki ga otroci oziroma odrasli zaužijejo na ta dan, ampak sporočilnost in pestrost vseh spremljevalnih vzgojno-izobraževalnih vsebin, ki so jih na ta dan, pa tudi sicer večkrat med letom deležni otroci. Evalvacija, ki jo za ta projekt izvajamo na inštitutu, kaže, da ima projekt pozitivne učinke, kot so prizadevanja zavodov, da ponujajo čim bolj kakovostna, hranilno bogata živila iz lokalnega okolja, da projekt deluje kot dober povezovalni mehanizem med zavodi in lokalnimi pridelovalci/predelovalci, da načrtovane spremljevalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti projekta bogatijo znanje in veščine otrok, zavodi jih vključujejo medpredmetno in večkrat skozi celotno šolsko leto, povečalo pa se je tudi njihovo zavedanje o pomenu lokalne in zdrave prehrane,” pravita.

Po njunih besedah zajtrk predstavlja prvi obrok v dnevu, zato je zelo pomembno, da izberemo kakovostne in hranilno bogate sestavine, ki jih tudi ustrezno kombiniramo. “Ker se zavedamo, da je omenjeni tradicionalni zajtrk pomemben le v njegovi prepoznavnosti in sporočilnosti in ga otroci večinoma tudi zelo dobro sprejemajo smo v evalvaciji zapisali, da je treba šole (pa tudi doma štrase) še bolj spodbujati, da bodo otroke navajali tudi na uživanje pestrih (raznolikih) zajtrkov, ki bodo v čim večji meri vključevali zdravju koristna živila iz lokalnega okolja. Prednost imajo čim manj predelna živila, ki jih po principu zdravega krožnika uvrstimo v obrok,” še poudarita.

Tradicionalnega zajtrka ni priporočljivo uživati vsak dan

V smislu pestrosti ni priporočljivo, da bi vsak dan zapored uživali tradicionalni slovenki zajtrk, kot ga naslavlja projekt. “Njegovo prehransko vrednost moramo razumeti v sklepu odmerjenih količin hrane in potreb posameznika. Poleg tega je treba prehrano načrtovati za cel dan, kar pomeni, da če smo z zajtrkom zaužili že dnevno dovolj sladkorja in maščob, jih nato ne načrtujemo več tisti dan v ostale obroke. Sicer pa velja pravilo, da se moramo čimbolj približati dnevni razporeditvi energije po posameznih obrokih, priporočilom za posamezna hranila pa je treba zadostiti v tedenskih ali daljših izravnavah. Referenčnih vrednosti za vnos hranil ni mogoče in ni treba dosegati vsak dan, sploh pa ne v posameznih dnevnih obrokih, zagotovi pa naj se njihovo doseganje skozi daljše obdobje,” postrežeta s še nekaj smernicami za zdravo prehrano.

“Ne moremo soditi enega obroka, ali je zdrav ali ne.”

Dr. Gregorič na naše nadaljnje “vrtanje” o pretežno sladkem zajtrku poudarja, da ne moremo soditi enega obroka, ali je zdrav ali ne, odvisno od posameznikovih potreb in njegovega zdravstvenega stanja.

Tradicionalni zajtrk je, kot navaja, ustrezen po sestavi, torej vključuje vse priporočene skupine živil po principu zdravega krožnika. “Glede njegove hranilne vrednosti pa, kot sem že pojasnil, ne moremo soditi, ker je to odvisno kako se planirajo ostali dnevni obroki in koliko se odmeri posameznih živil glede na posameznikove potrebe. Kar pomeni, da če smo z zajtrkom zaužili že dnevno dovolj sladkorja in maščob (med in maslo), jih nato ne načrtujemo več tisti dan v ostale obroke. Treba pa je upoštevati, da imata med in maslo tudi za zdravje koristne sestavine,” še pove.

Ogljikovi hidrati najbolj primerni za zajtrk

Za zajtrk so, po besedah sogovornika z NIJZ, najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi in zmerno dvignejo raven glukoze v krvi: “Možgani za svoje delovanje namreč nujno potrebujejo glukozo in dokazano je, da se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in tudi aritmetične zmožnosti. Živila, ki na ugoden način dvignejo glukozo v krvi, so predvsem različne vrste kruha iz polnovredne moke, različne žitne kaše in podobno. Če zajtrku dodamo še beljakovinsko živilo (mleko, jajca, skuto, piščančja prsa…), se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog še poveča, izboljša pa se tudi razpoloženje. Vsak obrok naj bi vseboval tudi sveže sadje in /ali zelenjavo, ki obroku izboljša hranilno vrednost.”

Predloge za, kot pravijo, pestre zajtrke, so sicer pripravili na spletni strani Naša super hrana.

Kaj pa način pridelave? Spodbujajo ekološko?

Poudarek je na lokalnih sestavinah in živilih – kaj pa način pridelave? Bodo letos vključili v akcijo ekološko pridelana živila in osveščali tudi o pomenu pridelave (tudi o prosti paši, od kje mleko…)? Na MKGP pravijo, da za ta vidik poskrbijo z okrožnico, ki jo pošljejo vrtcem in šolam: “Letos smo jih še posebej spodbudili, naj – če jim možnosti dopuščajo – za izvedbo zajtrka poiščejo vsaj eno izmed petih sestavin, ki bo pridelana na ekološki način.”

V NIJZ pa pravijo, da mora v prvi vrsti živilo biti varno, to pomenim da v skladu z veljavno zakonodajo izpolnjuje pogoje, torej ne vsebuje kemijskih, onesnaževal, ni prisotnih raznovrstnih fizičnih delcev in je mikrobiološko neoporečno, ter da izpolnjuje tudi minimalne standarde kakovosti.

Na NIJZ za integrirano in ekološko pridelavo pravijo, da zagotavljata visokokakovostno hrano in hkrati zmanjšujeta obremenitev okolja ter predstavljata naravi in potrošniku prijaznejši način pridelave (potekata po natančno določenih pravilih, izvajanje se kontrolira). “Ekološka pridelava zagotavlja varno in hranilno bogato hrano višje kakovosti, ohranja raznolikost živega sveta, hkrati pa varuje naše okolje in naravne vire,” so še povedali, nič pa niso dejali o tem, kako to spodbujajo oz ali bodo v letošnjo akcijo vključili tudi kaj več o tem.

Kaj pa embalaža živil?

Da je embalaža okoljsko obremenjujoča, je po besedah MKGP tudi eno izmed sporočil projekta, na kar opozarjajo tudi v navodilih za njegovo izvedbo v vzgojno-izobraževalnih zavodih: “V poglavju Živila, ki sestavljajo zajtrk, priporočamo, da se za izvedbo Tradicionalnega slovenska zajtrka živila naroči v večjih pakiranjih/embalaži (npr. maslo najmanj po 250 g ali več).”

(Visited 377 times, 9 visits today)
Close