Močan vonj in drobni sladki plodovi gozdnih jagod so precej drugačni od velikih vrtnih jagod, a jih je danes v naravi marsikje precej manj kot nekoč. Naši dedki in babice so se z njimi sladkali kar spotoma na potepu po gozdu, tudi danes še niso izginile …
Največ jih je še vedno mogoče najti:
- ob gozdnih robovih
- na sončnih jasah
- ob poteh
- na travnikih
- v svetlih gozdovih
Kako prepoznati prave gozdne jagode?
Navadna gozdna jagoda (Fragaria vesca) ima:
- majhne rdeče plodove
- zelo močan vonj
- drobna rumena semena na površini
- nazobčane liste v treh delih
- bele cvetove
Plodovi so precej manjši od vrtnih jagod, a imajo običajno veliko bolj intenziven okus.
Rastlina je nizka in se pogosto razrašča s poganjki.
Kateri plodovi so podobni gozdnim jagodam in jih lahko zamenjamo?
Najpogostejša zamenjava je indijska oziroma lažna jagoda (Potentilla indica oziroma Duchesnea indica), ki izvira iz Azije in se širi tudi po Evropi.
Ta rastlina, ki sicer ni strupena, ima podobne liste, tvori rdeče plodove, vendar ima rumene cvetove, ne belih – plodovi pa so bolj okrogli in skoraj brez okusa
Strokovnjaki opozarjajo, da jo ljudje pogosto zamenjajo za pravo gozdno jagodo predvsem v parkih, vrtovih in urbanih območjih.
Možna je tudi zamenjava z nekaterimi okrasnimi vrstami jagod ali petoprstnikov, posebej pri ljudeh, ki rastlin ne poznajo dobro.
Gozdne jagode v Sloveniji običajno zorijo od maja do julija, odvisno od nadmorske višine in vremena.
Ker so zelo občutljive, jih je najbolje pojesti čim prej po nabiranju.