Največ razprav je sprožila odločitev, da številni izdelki iz NGT rastlin na policah trgovin ne bodo več posebej označeni kot gensko spremenjeni, kar po mnenju potrošniških organizacij zmanjšuje preglednost za kupce.
Nova pravila začnejo veljati julija 2028.
Kaj se pravzaprav spreminja?
Nova uredba rastline deli v dve skupini.
- NGT-1: rastline z manjšimi spremembami, ki bi lahko nastale tudi z običajnim žlahtnjenjem. Zanje ne bodo več veljala stroga pravila, ki danes veljajo za gensko spremenjene organizme (GSO). Končni živilski izdelki iz teh rastlin ne bodo posebej označeni za potrošnike.
- NGT-2: rastline z zahtevnejšimi genomskimi spremembami. Zanje ostajajo obvezni ocena tveganja, sledljivost in označevanje po obstoječi zakonodaji o GSO.
Evropski parlament poudarja, da bodo semena in razmnoževalni material rastlin NGT-1 še vedno označeni, sorte pa bodo vpisane v javno evropsko bazo podatkov, da bodo imeli kmetje informacije pri izbiri semen.
Potrošniške organizacije opozarjajo na pravico do izbire
Na odločitev so se kritično odzvale številne potrošniške in okoljske organizacije, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Kot opozarjajo, »vprašanje ni v varnosti rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, temveč v preglednosti označevanja in informacij«.
Po njihovem mnenju morajo imeti potrošniki možnost vedeti, kako je bilo živilo pridelano, ter možnost, da se sami odločijo, ali želijo takšne izdelke kupovati.
ZPS poudarja, da nova ureditev pomeni manj informacij na embalaži živil, zato se po njihovem odpira vprašanje pravice do informirane izbire.
Evropski parlament se sklicuje na odpornost na podnebne spremembe
Evropski parlament spremembo utemeljuje z izzivi podnebnih sprememb in prehranske varnosti.
Namen novih pravil je po navedbah Evropskega parlamenta pospešiti razvoj rastlin, ki so bolj odporne na sušo, bolezni in škodljivce ter potrebujejo manj pesticidov in gnojil.
V sporočilu za javnost navajajo, da lahko nove genomske tehnike prispevajo k razvoju rastlin z večjo odpornostjo proti suši, boleznim in škodljivcem, višjimi pridelki ter manjšo uporabo pesticidov.
Evropski parlament dodaja, da bi to lahko zmanjšalo odvisnost evropskega kmetijstva od uvoza in okrepilo njegovo konkurenčnost.