Avtor bv; foto: adobestock 8:00 dop AKTUALNO

Domovi za starejše v rdečih številkah, potrebujejo pa 3600 zaposlenih

V socialnovarstvenih zavodih se kopičijo nerazrešene težave, zaradi katerih se sistem dolgotrajne oskrbe že vrsto let razkraja do te mere, da se lahko vsak čas zlomi, vladni ukrepi pa so prepočasni, pomanjkljivi in pripravljeni brez sodelovanja strokovne javnosti, je na konferenci za novinarje opozorila Skupnost socialnih zavodov Slovenije.

Socialnovarstveni zavodi se soočajo z akutno kadrovsko krizo, zaradi katere so prazne postelje že v vsakem četrtem domu za starejše.

“Prav tako je zaradi prenizkih cen oskrbe in zdravstvene nege vse bolj ogroženo tudi njihovo poslovanje – po doslej zbranih podatkih je lansko leto v rdečih številkah zaključilo več kot 40 odstotkov domov. Številne težave bo prav tako poglobil tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer zaradi neustrezne zakonodaje, izključenosti deležnikov in pomanjkanja delavcev obstaja velika nevarnost, da bodo pravice, ki naj bi jih prinesel nov sistem dolgotrajne oskrbe, ostale zgolj mrtva črka na papirju,” so povedali.

Vsak četrti dom za starejše zmanjšal število postelj

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že več kot deset let opozarja na kadrovsko krizo v socialnovarstvenih zavodih, ki se je v zadnjih dveh letih samo še poglobila. S pomanjkanjem zaposlenih se danes sooča večina članov Skupnosti, posamezni domovi za starejše pa so zaradi pomanjkanja delavcev že morali zmanjšati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov ali pa so omejili sprejeme na uporabnike, ki so še pokretni in ne potrebujejo večjega obsega storitev.

“Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v Sloveniji. Gre za skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če želijo v domu zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotoviti varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego,” pravijo v Skupnosti.

Domovi potrebujejo 3600 zaposlenih

Skupnost je pristojnim predlagala sprejem različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNURK), ki je bil pripravljen že oktobra lani. Kljub nujnosti hitrega ukrepanja pri reševanju kadrovske problematike je predlog zakona že od konca januarja v medresorskem usklajevanju na vladi.

“A tudi z ukrepi, ki jih vsebuje ZNURK, ne bo mogoče rešiti kadrovske krize, saj manjkata dva ključna: dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije,” še opozarjajo.

Za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije izvajalci po oceni stroke potrebujejo dodatnih 3600 zaposlenih. S tem bi po besedah Skupnosti lahko zagotovili tudi delovne pogoje, v katerih delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, uporabniki pa dobili storitve, ki jih potrebujejo.

Kadrovska in plačna kriza

V tem trenutku potekajo tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Skupnost meni, da bi moral plačni sistem odražati specifičnost, težavnost, zahtevnost in odgovornost dela v dejavnosti varstva starejših in posebnih skupin odraslih. “Zato bi morali imeti zaposleni v tej dejavnosti v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih. S tem bi panogi, ki je ključna za soočanje z izzivi demografskih sprememb, omogočili, da privabi in zadrži visokokakovostne in usposobljene delavce,” pravijo.

V rdečih številkah lani več kot 40 odstotkov domov za starejše

Izvajalci v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, tako javni zavodi kot koncesionarji, so se zaradi dviga vseh stroškov poslovanja in vladnega omejevanja dvigov cen socialnovarstvenih storitev znašli še v težjem finančnem položaju. Na eni strani so soočeni s podražitvami vseh stroškov, na drugi pa pristojno ministrstvo ne želi dviga cen socialnovarstvenih storitev ob pričakovanju, da javna mreža nemoteno deluje.

Po sicer še nepopolnih podatkih Skupnosti je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev, kar je občutno več kot leto prej, ko je bilo takšnih približno ena četrtina.

(Visited 64 times, 1 visits today)
Close