V Sloveniji potencial hidroenergije še zdaleč ni izkoriščen v celoti. Tudi projekti na Savi, ki je pri nas sicer energetsko najbolje izkoriščena reka, že dolga leta stagnirajo. Svetla točka pa so inovacije in razvoj naprednih tehnologij.
Gospodarski učinki razogljičenja bodo veliko bolj ugodni, če nam bo uspelo odgovore na aktualne izzive najti tudi v sodelovanju z znanostjo ter z ustrezno razvojno podporo inovacijam v podjetjih. Gre za ključen razvojni izziv Slovenije v prihodnjih letih in zelo si želim, da bi ga znali dobro izkoristiti.
V torek, 29. oktobra, so jedrsko elektrarno Krško po 28. dneh remonta, ta se je začel 2. oktobra, znova priključili v električno omrežje, so sporočili iz omenjene elektrarne. V 28 dneh so zamenjali jedrsko gorivo, opravili številna preventivna vzdrževalna dela in izvedli deset večjih naložb s področja tehnološke nadgradnje.
Množična elektrifikacija ogrevanja in prometa, cene primarnih energentov, kot sta plin in premog, obnovljivi viri energije, nujna investicijska vlaganja, politika, vreme, emisijski kuponi in gospodarska rast so le nekateri dejavniki, ki bodo pomembno vplivali na ceno električne energije. Ta bo, pravijo poznavalci, v prihodnosti zagotovo višja.
Na nedavnem srečanju predstavnikov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in članov Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, se je državni sekretar […]
Zlata gazela leta 2019 je postala družba Viris iz Lendave, srebrna gazela je postal cerkniški Alpod, bronasta gazela pa družba MI Elektroniki iz osrednje Slovenije, so nedavno sporočili iz družbe Dnevnik, ki organizira omenjeni izbor.
Gradbena inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je Kemisu v upravni zadevi Reciklažnega centa SPPC KEMIS 14. oktobra izdala delno odločbo za objekt […]
Konec oktobra je Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani proslavil 70 let obstoja. »Gospodarjenje z gozdovi ni le ključen del omenjenega študija, ampak tudi pomembno družbeno vprašanje, ki predstavlja integralen del slovenske kmetijske politike. Gozd namreč že dolgo ni več samo gozdna njiva,« je na dogodku ob proslavitvi jubileja dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.
Z uvajanjem velikoserijske proizvodnje je izdelava sončnih elektrarn vse bolj rentabilna, njihova cena upada, povečujejo se izkoristki. Tudi zato njihovo število v svetu vztrajno raste. Sončne elektrarne so že konkurenčne preostalim tehnologijam oskrbe porabnikov z energijo.
»Stopnja digitalizacije se bo v prihodnjih petih letih skokovito poviševala,« napovedujejo na direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo in opozarjajo tudi na nujno vzpostavitev platforme za delovanje aktivnih odjemalcev električne energije.
Ljubljanski in velenjski sistem daljinskega ogrevanja delujeta že desetletja, prihajajo pa manjši sistemi, ki bodo postavljeni v bolj zgoščenih naseljih. Prednost bi morale imeti kogeneracije in trigeneracije, predvsem pa bi morali izkoristiti odpadno toploto iz industrije.
Mnenja o tem, ali bi bile naložbe v sisteme ogrevanja in pridobivanja električne energije s pomočjo geotermalne energije v Sloveniji ekonomsko upravičene, so deljena.