Foto: Foto Video Coppo di Marco Coppo

Klekljanje čipk in suhozidna gradnja v Sloveniji na Unescovem seznamu

december 2, 2018

Minuli teden so na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisali klekljanje čipk v Sloveniji in veščino suhozidne gradnje. Slovenija je nominacijo v formalni postopek pri Unescu vložila marca lani. Vpis pomeni posebno priznanje vsem umetnicam klekljanja, ki veščino že stoletja prenašajo iz roda v rod.

Klekljanje čipk v Sloveniji

Čipke so svojevrsten izraz umetnosti. V Sloveniji že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Zibelka slovenske čipkarske tradicije je Idrija, od koder izhaja znamenita idrijska čipka. Tu že več kot 140 let deluje Čipkarska šola, poklon klekljanim mojstrovinam pa je tudi vsakoletni Festival idrijske čipke.

Foto: Jani Peternelj, arhiv Centra za idrijsko dediščino
Foto: Jani Peternelj, arhiv Centra za idrijsko dediščino

Klekljarsko znanje se je razširilo tudi v bližnje Žiri, kjer imajo prav tako čipkarsko šolo z več kot 100-letno tradicijo, ter v Železnike, kjer v juliju priredijo Čipkarske dneve.

Suhozidna gradnja

Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.

Na Reprezentativnem seznamu je imela Slovenija doslej vpisan Škofjeloški pasijon (2016) in Obhode kurentov (2017).

Vir: slovenia.info

(Visited 63 times, 1 visits today)