Morski ježki so strupeni, a njihov strup le redko ogrozi človeka. Največ preglavic nam povzroči, če ga pohodimo, saj zlomljene bodice ostanejo v koži stopala.
V slovenskem morju lahko opazimo tri vrste klobučnjaških meduz, med njimi tudi mesečinka, ki živi le do pol leta, a v tem obdobju nas lahko boleče ožge, če se ji preveč približamo.
Zaradi vse večjega plastičnega onesnaževanja morij so za glavate karete in tudi druge morske živali usodne plastične vrečke, ki jih zamenjajo za plavajočo hrano.
Kakovost in čistost morja dokazujejo morski travniki, katerih prebivalec je med drugimi tudi spalancanijev cevkar, pri nas ga lahko vidimo v zavarovanem morskem delu Krajinskega parka Strunjan.
Glava podobna konju in valilna vrečka kot pri kenguruju sta značilni za dolgonosega morskega konjička, ki ga lahko vidimo tudi v slovenskem morju, zlasti v zavarovanem morskem delu Krajinskega parka Strunjan.
Leta 2020 na Kulturni praznik so raziskovalci društva Morigenos v času rednega monitoringa delfinov v Tržaškem zalivu, zabeležili delfina, ki pred tem še ni bil opažen na tem območju in ga poimenovali Prešeren.
Od 26. septembra so se pojavila skrivnostna puščanja v podvodnih plinovodih Severni tok, ki potekajo od Rusije do Nemčije, blizu danskega otoka Bornholm v Baltskem morju.
