Prometna načrtovanja slovenskih občin

V prilogi smo se posvetili prometnemu načrtovanju, v skladu z letošnjim odzivom občin na pripravo celostne prometne strategije. Dobro izkoriščena prometna infrastruktura, nižji stroški v občinskem proračunu, manjši zastoji na cestah, bolj učinkovite naložbe in manj onesnaževanja – celostna trajnostna ureditev prometa pomeni več kot to – pomeni tudi izboljšanje kakovosti bivanja, boljše možnosti za razvoj občine in mobilnost za vse prebivalce. Trajnostnemu urejanju prometa v mestu, kjer prednost pred avtomobilom dobivajo javni mestni promet, kolesar in pešec, končno začenjamo slediti v večjem obsegu.

V Sloveniji celostno načrtovanje prometa do zdaj ni bilo splošna praksa, ne na državni ne na lokalni ravni. Je pa nekaj občin, ki so se v preteklosti že lotile te problematike in se z njo spopadale vsaka na svoj način. Prav letos je, tudi zaradi javnega razpisa, pri vzpostavljanju trajnostnih prometnih ukrepov vedno bolj aktivno večje število občin.

Poudarki priloge promet:

  • Kako se trajnostne mobilnosti lotevajo v posameznih občinah?
  • Kakšno je stanje cest v Sloveniji?
  • Letošnji projekti cestne infrastrukture.
  • Varnost v cestnem prometu.
  • Železniški promet: kakšna je varnost v železniškem prometu, kateri projekti so bili izpeljani, kateri so v načrtu?
  • Intervju s Prometnim inštitutom o trajnostni mobilnosti v železniškem prometu.

Zeleno gospodarstvo

Oktobra 2015 je Vlada RS sprejela ‘Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo’, ki naj bi bil odgovor na globalne izzive, kot so rast prebivalstva, slabšanje stanja okolja in pomanjkanje virov. Cilj prehoda je ustvariti konkurenčno gospodarstvo, ki bo prijazno do ljudi in okolja, in tako izboljšati (ali vsaj ohraniti) razmere, v katerih živimo. Preverili smo, kako uspešni smo pri tem, in kje so naše šibke točke.

V prilogi smo pogledali:

  • onesnaženost zraka
  • dostop do pitne vode
  • podnebne spremembe
  • emisije CO2
  • promet
  • biotsko raznovrstnost

Posebej smo se posvetili temi Odpadki in krožno gospodarstvo v Sloveniji, kjer smo pripravili vsebine skupaj z oddelkom za Varstvo okolja na Gospodarski zbornici Slovenije: Tokovi odpadkov in Krožno gospodarstvo v dobi digitalne transformacije.


Gozd – največje naravno bogastvo

Po gozdnatosti je Slovenija na tretjem mestu v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko. Gozdovi pokrivajo 58,4 odstotka njenega ozemlja, kar znese 1,18 milijona hektarjev. Prevladujejo bukovi, jelovo-bukovi in bukovo-hrastovi gozdovi (70 odstotkov), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Z omenjenim bogastvom ne gospodarimo najbolje. Ker gozdove premalo sekamo, se starajo, postajajo manj odporni, dajejo slabši les in tudi skladiščijo manj toplogrednih plinov. Obenem ne znamo oblikovati celovite gozdno-lesnopredelovalne verige, ki bi ustvarjala konkurenčne izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Poudarki:

  • S prvim julijem 2016 je skrb za gozdove v državni lasti.
  • Kaj pravijo koncesionarji?
  • Upravljanje zasebnih gozdov.
  • Lesno-predelovalni centri.
  • Delovna mesta v gozdarstvu in lesni industriji.
  • Izobraževanje za gozdno-lesno industrijo.
  • Dobre prakse na področju lesne industrije pri nas.

Čakamo na preglede in čakamo na spremembe

Vsaka država ima vzpostavljen zdravstveni sistem, s katerim želi poskrbeti za čim boljšo zdravstveno oskrbo in zdravje med državljani. V Sloveniji je pomembno, da državljan sklene obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj lahko le tako koristi javno zdravstveno obravnavo. Dolge čakalne dobe na specialistične preglede pa marsikoga prisilijo, da izbere zasebnega zdravnika – na koncesijo ali samoplačniško. Zdi se, da zdravstvo v Sloveniji najbolje opišemo s čakanjem – čakamo na preglede in čakamo na spremembe.

V prilogi smo posvetili dobršen del prostora tudi različnim zdravstvenim tematikam:

  • Diagnostika
  • Srčno-žilna obolenja
  • Kosti in sklepi
  • Demenca
  • Diabetes
  • Invalidski pripomočki in invalidska podjetja
  • Zdravje na delovnem mestu
  • Zdravje zob
  • Domovi za starejše

Pozorni bodite kaj plačujete

V prilogi smo pripravili pregled zavarovalniške panoge, pogledali, kakšni trendi ter kam gre razvoj novih zavarovalnih produktov.
Naredili smo podroben pregled zavarovanj: življenjsko, dodatno pokojninsko, nezgodna, dodatno zdravstveno … S strokovnjaki smo se pogovarjali o tem, kako se odločiti za ”pravo” zavarovanje, na kaj paziti pri odločitvah, kdaj se nam splača razdreti zavarovalno polico… Pripravili smo obsežen pregled zavarovalništva, ki lahko bralcem služi kot vodič, kot pomoč pri odločitvah, ki se tičejo zavarovanj.


Preveč študijskih in premalo delovnih mest

V prilogi smo pogledali, kakšen je izobraževalni sistem v Sloveniji ter aktualne teme, ki se tičejo tega področja. Mnenja o kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema so deljena in večkrat zelo vroča. Uradni krogi sistema radi poudarjajo njegove pozitivne strani in dosežke posameznikov in manjših skupin na mednarodnih preverjanjih znanja. Medtem pa je od mnogih neposrednih in posrednih udeležencev našega izobraževalnega sistema, tako od učiteljskega kadra kot samih uporabnikov, slišati precej kritik. A na koncu velja: tako na trgu dela kot v življenju je dobra izobrazba vredna truda.

Pred informativnimi dnevi smo zbrali nekaj nasvetov glede pomembne odločitve mladostnikov:

  • V katero šolo se vpisati?
  • Kateri so perspektivni poklici – kje so najboljše možnosti za zaposlitev?
  • Zeleni poklici: izobraževalni programi za zelena delovna mesta
  • Izobraževanje za delo v kmetijstvu.

Kakovost pitne vode v Sloveniji

Trenutno se zdi, da imamo v Sloveniji neomejene količine čiste pitne vode. Pa jo imamo res? Količina vode zaenkrat še ni težava, se pa na sončni strani Alp soočamo z različnimi problemi, ki močno vplivajo na kakovost pitne vode. Kateri so ti problemi, in kako jih rešujejo v podjetjih, ki nas oskrbujejo s pitno vodo? V prilogi smo se temeljito posvetili dobrini, brez katere ni življenja.

Pogledali smo:

  • Kakšna je kakovost pitne vode v Sloveniji?
  • Najbolj ogroženi so manjši vodovodi.
  • Privatizacija vode: Voda je last vseh nas, je javno dobro. Zaenkrat?
  • Projekti slovenskih občin – za čisto vodo gredo milijoni evrov.
  • Kakšne materiale in opremo uporabljamo v Sloveniji za vodovode?
  • Čiščenje odpadnih voda.
  • Deževnica je dragoceni vir vode.